Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu mora Vlada Republike Slovenije najkasneje 20 dni pred rokom za posredovanje programa stabilnosti Evropski komisiji, rok je namreč 30. 4., Državnemu zboru Republike Slovenije posredovati okvir za pripravo proračunov. Zaradi internih rokov mora Vlada gradivo pripraviti do 10. 4., Fiskalni svet pripraviti mnenje v osmih dneh. V obdobju 2020–2022 bo z odlokom in programom stabilnosti zagotovljeno ohranjanje oziroma postopno povečevanje presežka sektorja država. Načrtovana rast izdatkov bo nižja od rasti prihodkov in od nominalne rasti bruto domačega proizvoda ter pod povprečjem večletne rasti potencialnega bruto domačega proizvoda, ki omogoča doseganje srednjeročne uravnoteženosti in nadaljnje zniževanje javnega dolga. Načrtuje se, da se bo v programskem obdobju do leta 2022 dolg znižal pod maastrichtsko raven, to je 60 % v odnosu na bruto domači proizvod. Republika Slovenija izpolnjuje pravilo o dolgu od leta 2018 dalje.

Vlada meni, da sta predložena okvir proračunov sektorja država 2020–2022 in program stabilnosti skladna s fiskalnimi pravili in da so vzpostavljeni ustrezni mehanizmi za hiter odziv v primeru, če se določeno tveganje, ki ima lahko za posledico nedoseganje fiskalnega cilja, uresniči, in predlaga, da Državni zbor Republike Slovenije predlog odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 sprejme.

Tako Fiskalni svet na strani 6 ugotavlja, začetek navedbe: »Ob upoštevanju povprečja širšega nabora ocen proizvodne vrzeli bo domače fiskalno pravilo ob uresničitvi projekcij v obdobju 2020–2022 izpolnjeno, saj predvidene ravni izdatkov v vseh teh letih zaostajajo za trenutnimi ocenami maksimalno dovoljenih izdatkov na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu.« Konec navedbe. Izračuni oziroma fiskalne projekcije so pripravljeni na podlagi poročila o primanjkljaju in dolgu za leto 2018 – to je poročilo Sursa z dne 29. 3. 2019, nove objave z dne 20. 4. 2019 pa bodo upoštevane v končnem programu stabilnosti in na podlagi pomladanske napovedi Umarja z dne 21. 3. 2019. Hkrati so bile upoštevane tudi zahteve pakta stabilnosti in rasti ter direktive 85/2011.

Program stabilnosti, ki ga kot osnutek predloži Vlada poleg okvira, pa mora predstaviti večletni makroekonomski in fiskalni okvir, ključne fiskalne projekcije, njihove komponente pa tudi kvantificiranje javnofinančnih ciljev skladno z zahtevami pakta stabilnosti in rasti. Govorimo, poudarjam, o srednjem roku 2020–2022. Vlada v povezavi z oceno Fiskalnega sveta pojasnjuje, da je pri pripravi okvira v celoti upoštevala prvi odstavek 3. člena Zakona o fiskalnem pravilu, ki določa, da so prihodki in izdatki v proračunu države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, če strukturni saldo sektorja država v posameznem letu ni nižji od minimalne vrednosti, določene v ratificirani mednarodni pogodbi, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, v srednjeročnem obdobju pa je najmanj izravnan ali je v presežku. Nadalje Vlada pojasnjuje, da se vsebina okvira in PS nanašata na leta 2020, 2021 in 2022, leto 2019 pa predstavlja zgolj izhodišča za nadaljnje projekcije.

Pri tem pa ni dvoma, da bo Vlada spoštovala zgornjo mejo izdatkov sektorja država, kot je za leto 2019 določena v okviru za pripravo proračunov 2018–2020, saj ni Vlada predložila nobene spremembe in sklicevanje na podatek iz osnutka PS enostavno ne drži, kar je včeraj predstavil predsednik Fiskalnega sveta. Začetek navedbe: »Kar se pa tiče izpolnjevanja fiskalnega pravila v letu 2019, kot sem povedal v uvodu, je formalnopravni okvir za proračune tisti, ki je bil sprejet v decembru in ki nekoliko odstopa pri najvišji dovoljeni porabi fiskalnega pravila. Če bi v odloku v okviru proračuna za leto 2019 bile številke, ki so navedene v paktu stabilnosti sedaj, potem bi takšne neskladnosti s fiskalnimi pravili ne mogli ugotoviti.« Konec navedbe. Še enkrat, osnutek programa stabilnosti je delovni osnutek, ki služi utemeljitvi okvira. Okvir, ki zajema tudi leto 2019, pa je decembra potrdil Državni zbor in Vlada ne spreminja okvira 2018–2020 za leto 2019 in je tovrstna bojazen odveč. Naj navedem srednji rok 2020–2022, dovoljen obseg izdatkov za leto 2020–2022 se nominalno povečuje in zagotavlja srednjeročno uravnoteženost javnih financ z novim srednjeročnim ciljem. Nov srednjeročni cilj za srednjeročno obdobje je enak strukturnemu saldu v višini minus 0,25 %, kar presežemo oziroma dosežemo že v letu 2020, kot ugotavlja tudi Fiskalni svet. Nov MTO je posledica tako učinkovitega upravljanja dolga kot dokazanih, ponovno preračunanih stroškov staranja. Pri doseganju tega cilja moramo zagotoviti takšen splet ekonomskih politik, ki omogoča, da na tem srednjeročnem cilju ostanemo in ne ogrožamo gospodarske rasti, kar je zopet nedvoumno prikazano na primeru ex post evalvacije leta 2018 in ocen za leto 2019.

Glede rasti prihodkov in izdatkov v obdobju 2020–2022. V obdobju 202–2022 bodo prihodki v povprečju rastli za okoli 3,9 %, ocenjeni so realistično oziroma konzervativno, kot narekuje načelo previdnosti. Če so po podatkih Sursa znašali v letu 2018 43,1 % BDP, bodo v srednjeročnem obdobju znašali sedaj povprečno 41,9 % BDP. V novem srednjeročnem ciklu je povprečna načrtovana rast izdatkov 3,7 % in je še naprej nižja od rasti prihodkov, ki so 3,9 %, in od nominalne rasti BDP, ki znaša 5,5 %, ter pod povprečjem 10-letne povprečne rasti potencialnega BDP, ocenjenega na 4,9 %. Skladno z zadnjo makroekonomsko napovedjo predvidevamo v srednjeročnem obdobju ohranjanje presežka, poudarjam, presežka sektorja država. Po presežku leta 2018 v višini 0,7 % BDP je ocena Sursa z dne 29. 3. 2019, da se bo v letu 2019 presežek zvišal na 0,8 % BDP in do leta 2022 postopno na 1,2 % BDP. Torej ves čas govorimo o presežkih. Ti presežki so posledica pozitivnih ekonomskih trendov, znižanja obrestnih mer ter tudi do leta 2018 zajezenih javnih izdatkov. Nominalni presežek bo v letu 2022 tako dosegel 1,2 % BDP. Nov MTO, srednjeročni cilj, minus 0,25 % BDP bo dosežen že v letu 2019. Še več, presežen je. V letu 2020 se ponovno doseže srednjeročni cilj, strukturni saldo je enak minus 0,17 % BDP in se zaradi pravil pakta stabilnosti in rasti izboljšuje do strukturnega ravnotežja v letu 2022, ko je strukturni saldo enak plus 0,06 BDP.

Zaključim lahko, da tudi Fiskalni svet na strani 6 ugotavlja, začetek navedbe: »Ob upoštevanju povprečja širšega nabora ocen proizvodne vrzeli bo domače fiskalno pravilo ob uresničitvi projekcij v obdobju 2020–2022 izpolnjeno, saj predvidene ravni izdatkov v vseh letih zaostajajo za trenutnimi ocenami maksimalno dovoljenih izdatkov na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu.« Prav tako Fiskalni svet ugotavlja, da za skladnost s tem pravilom v obdobju 2020–2022 glede na trenutno ocenjeno izhodiščno stanje v letu 2019 ni potreben strukturni napor. Tudi nove projekcije, ki bodo v končnem programu stabilnosti po sprejetju okvira 2020–2022, bodo potrdile in pritrdile mnenju Fiskalnega sveta, da je tudi 2019 skladna s fiskalnim pravilom. Hvala.