Spoštovani predsednik, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!

Ker gre pri tej točki dnevnega reda za predloge zakonskih rešitev, ki so medsebojno tesno povezane z naslednjo točko dnevnega reda, bomo v namen bolj učinkovite razprave sočasno predstavili stališče poslanske skupine do obeh zakonskih predlogov.

Danes namreč razpravljamo o podaljšanju roka za izvedbo drugega sistemskega vrednotenja, ki bi skladno z zakonom, sprejetim v letu 2017, moralo biti izvedeno do konca julija letos. Spomnimo. Veljavni zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin je bil sprejet v preteklem mandatu kot odziv na odločbo Ustavnega sodišča, ki je zaradi ustavne neskladnosti razveljavilo dobršen del še predhodno sprejete zakonodaje, s katero se je poskušal neuspešno uvesti davek na nepremičnine. Ob prenovi zakonodaje je bila zato v preteklem mandatu sprejeta usmeritev in sprejete zakonske podlage, da se najprej uredi področje množičnega vrednotenja nepremičnin pred kakršnimikoli koraki v smer morebitne obdavčitve.

V prehodnem obdobju do drugega vrednotenja nepremičnin pa so začasno v uporabi stari modeli vrednotenja, ki jih je predpisoval še izvorni zakon o vrednotenju nepremičnin. Konec njihove začasne uporabe bi nastopil prav z iztekom prehodnega obdobja za drugo vrednotenje.

V zadnjem letu se je izkazalo, da vsa opravila, ki so nujno potrebna za ustrezne evidence, še niso zaključena. Spremembe zakonov so tako potrebne zato, da se podaljša veljavnost začasnih modelov vrednotenja, dokler ne bodo pripravljeni novi. Množično vrednotenje in evidenca nepremičnin namreč v praksi služita tudi drugim ciljem ne le obdavčevanju. Med drugim se posplošene vrednosti nepremičnin uporabljajo tudi za določitev upravičenosti do socialnih transferjev in pri izračunavanju njihove višine. Če ne bi podaljšali možnosti uporabe starih vrednotenj, bi pristojni organi izgubili edino orodje, s katerim lahko ob presojanju upravičenosti do socialnih transferjev upoštevajo tudi premoženje posameznika oziroma vrednost nepremičnin. Brez podaljšanja torej ne bi več mogli upoštevati načela, da se pri presoji upravičenosti do socialnih pomoči upošteva tudi premoženje in ne le dohodki posameznika.

Vlada kot predlagatelj zakona ocenjuje, da je podaljšanje prehodnega obdobja za pripravo novih modelov vrednotenja upravičeno, saj je potreben daljši čas za njihovo usklajevanje. Z enoletnim zamikov uveljavitve bosta omogočeni bolj kakovostna javna razgrnitev in poglobljena seznanitev javnosti z novimi modeli. Dodaten čas bo tudi v prid zainteresirani javnosti in lastnikom nepremičnin, ki bodo lažje in z manj časovnega pritiska sodelovali v javni obravnavi.

Vlada ocenjuje, da bo daljša in bolj poglobljena javna razprava zaradi pričakovano večjega vključevanja zainteresiranih v razpravo pomenila nekoliko več napora in časa pri usklajevanju predloga, vendar je pričakovati, da bo zaradi natančnejših podatkov manj potreb po naknadnem spreminjanju pripisanih vrednosti zaradi upoštevanja posebnih okoliščin. S to utemeljitvijo se strinjamo tudi Socialni demokrati. Predloga obeh zakonov tako dajeta pristojnim eno leto dodatnega časa za pripravo bolj natančnih podatkov, ki bodo uporabljeni za vrednotenje nepremičnin, javnosti in lastnikom nepremičnin pa več možnosti za poglobljeno seznanitev s posledicami, ki jih bo prinesla nova ureditev.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli oba predloga sprememb in dopolnitev zakonov o evidenci nepremičnin ter o njihovem množičnem vrednotenju. Hvala.