Najlepša hvala, gospod predsednik Državnega zbora, za besedo. Najlepša hvala za zagotovljeno pozornost. Spoštovani ministrski zbor, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci!

Državljani varnost potrebujemo za kvalitetno življenje, zato je zagotavljanje varnosti ena od osrednjih nalog države. Obrambni sistem je eden od ključnih za zagotavljanje te varnosti. V Sloveniji obrambni sistem sestavljata dva pomembna podsistema, in sicer obrambni ter podsistem zaščite in reševanja. Vodenje obrambnega sistema je odgovorno in zahtevno, ne dopušča improvizacije in polovičnih rešitev. Zato nas v Novi Sloveniji zelo žalosti, da je obrambni sistem že nekaj let v krizi, zlasti se ta kriza pozna v Slovenski vojski, ki je nosilka obrambne varnosti. Od finančne krize naprej si Slovenska vojska ni opomogla in je v stanju, ki nedvomno vodi v razpad organizacije. Za takšno stanje je odgovoren tudi minister za obrambo Karl Erjavec. 13. septembra 2018 je bila imenovana vlada, ki jo vodi gospod Marjan Šarec. Obrambno ministrstvo je prevzel Karl Erjavec, ki je v svojem zagovoru pred nastopom funkcije opisal vse težave in obljubil hitro reševanje nakopičenih težav. Danes, več kot devet mesecev po imenovanju ministra Erjavca, je obrambni sistem v bistveno slabšem stanju, rešitve pa so zgolj nakazane in se odmikajo v prihodnost. Minister Erjavec je bil učinkovit le v kadrovskih rošadah in pri politični zlorabi sistema, ki se je pokazala pri zlorabi Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. V Novi Sloveniji razrešitev ministra zahtevamo zaradi neposredne odgovornosti za stanje v sistemu in zlorab pri vodenju resorja. Izpostavljamo tri najbolj kritična področja. Prvič, katastrofalne razmere na kadrovskem področju v Slovenski vojski. Drugič, neizvedene nakupe tehnike, ki imajo za posledico nezmožnost izgraditve temeljnih operativnih enot Slovenske vojske in neizpolnjevanje zavez Slovenije do zveze Nato, po drugi strani pa ogrožanje izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči. Tretjič, prekoračitev pooblastil Obveščevalno varnostne službe pri zamenjavi brigadirja Mihe Škerbinca. Seveda soglašamo z vsemi očitki, ki jih je navedel in zapisal predlagatelj.

Najprej kadrovsko stanje, kritična kadrovska podhranjenost Slovenske vojske. Ko je minister Erjavec prevzemal obrambni resor, je kot problem izpostavil hudo kadrovsko stisko Slovenske vojske. V Novi Sloveniji ugotavljamo, da se je stanje od prihoda ministra Erjavca le še poslabšalo. Strateški dokumenti predvidevajo, da bi Slovenska vojska morala imeti 7 tisoč 600 pripadnikov redne sestave, danes pa jih ima manj kot 6 tisoč 550. Enako drastično še naprej upada število pripadnikov pogodbene rezerve. Minister Erjavec se je problema zavedal, ukrepal pa ni. Ustanovitev posebne skupine, ki se ukvarja s kadrovsko problematiko, ni dovolj. Skupina je sicer predstavila svoje predloge, s katerimi naj bi reševali kritične kadrovske razmere, a predlogi so le predlogi. Kje je še izvajanje v praksi in kje daleč je še dejansko izboljšanje razmer. Že do sedaj so ministri in ministrice preučevali, analizirali, ugotavljali; pravih ukrepov pa ni bilo. Izpolnjuje se napoved prejšnjega načelnika Generalštaba, da vojske leta 2020 s takim trendom upadanja ne bo več. Leto 2020 je naslednje leto. Minister Erjavec do sedaj ni naredil nič, da bi trend ustavil. Sicer pa smo v Novi Sloveniji zagovorniki dejstev, zato ministra Erjavca pozivam, naj odgovori na zelo preprosto vprašanje, in sicer: Koliko je bilo pripadnikov Slovenske vojske 13. septembra 2018, ko je nastopil mandat; in koliko jih je danes? Težava je tudi popolnoma porušeno razmerje med vojaki, podčastniki in častniki. Slovenska vojska je postala vojska visokih častnikov, raznoraznih poveljstev in podpornih enot. Naj navedemo, da bi moralo v 36 četah 1. in 72. brigade, ki predstavlja udarni, operativni del vojske, delovati 3 tisoč 280 pripadnikov; dejansko pa je zaposlenih manj kot tisoč 857, kar pomeni manj kot 56-odstotno popolnjenost. Po drugi strani pa je Generalštab popolnjen 82-odstotno.

Vojakov, ki predstavljajo mišice, bi moralo biti 3 tisoč 985. Dejansko je zaposlenih manj kot 2 tisoč 280, kar je 57-odstotna popolnjenost; medtem ko so na primer polkovniška mesta popolnjena skoraj 85-odstotno. Ob tem je treba poudariti, da zaradi različnih odsotnosti, to so večinoma dopusti in bolniške, dnevno na delovnem mestu manjka več kot tisoč pripadnikov. In kaj to pomeni za zagotavljanje varnosti državljanov? Če bi bilo na primer na mejo treba napotiti le tisoč pripadnikov Slovenske vojske, vojska takšnih sil v treh rotacijah ni več zmožna zagotavljati oziroma bi na mejo morali oditi tudi visoki častniki, tudi vojaški uslužbenci, tudi tajnice, tudi športniki, glasbeniki, tudi kuharji, tudi predavatelji, gardisti, tudi knjižničarji, skratka vsi. Minister Erjavec veliko govori, na celotnem kadrovskem področju pa do sedaj ni izvedel niti enega ukrepa. In zdaj v okviru kadrovskega stanja še o neuspešnem reševanju vojakov po 45. letu starosti. V Novi Sloveniji prejemamo številne klice obupanih vojakov, ki bodo po 45. letu ostali na cesti. Vladi smo postavili vprašanje, kako namerava reševati to problematiko; dobili pa odgovor, da bo vse zagate rešila posebna skupina, ki se ukvarja s kadrovsko problematiko. Prav tista skupina, ki bo rešila tudi kritično primanjkovanje kadra za Slovensko vojsko. V Novi Sloveniji smo nad takim odnosom do ljudi, ki so častno služili v službi domovine, ogorčeni. Ustrezne rešitve bi morale biti sprejete nemudoma. Ne razumemo, zakaj na primer Mors ne ustanovi varnostne službe za zavarovanje objektov, na ta način razbremeni vojake stražarskih nalog in vojakom po 45. letu ponudi ustrezno redno zaposlitev do pokojnine. Ideje, da bodo vojake poslali med pravosodne policiste, so resnično zanimive. Posameznik, ki zaradi starosti domnevno ni več psihofizično primeren za vojaka, je pa primeren, da bo opravljal dejansko enako naporno službo, za katero pa je očitno še vedno dovolj sposoben. Tudi v tem primeru minister Erjavec le obljublja, ukrepov pa od nikoder.

In zdaj področje nakupov osnovne bojne tehnike oziroma helikopterjev za zagotavljanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Najprej oklepniki 8 x 8. Nakup oklepnikov 8 x 8 je bil pod ministrom Erjavcem zaustavljen. Takoj po prihodu na Mors je minister Erjavec začel izvajati vse potrebno, da bi nakup oklepnikov 8 x 8 odpovedal oziroma preprečil. Minister Erjavec, to z vso odgovornostjo trdim, je pokleknil pred Poslansko skupino Levica. Zakaj? Na državni praznik 17. avgusta lansko leto je Odbor za zunanjo politiko zasedal na 2. nujni seji in obravnaval vladno gradivo, to je bila Pobuda za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) o upravljanju programa Boxer. Naj vas spomnim, dragi kolegice in kolegi, to je bil dan, ko je Državni zbor volil predsednika Vlade oziroma mandatarja. Na tej seji je najprej poslanec Levice zahteval, da se točka prekine, ta proceduralni predlog ni bil izglasovan. In potem je poslanec Levice Miha Kordiš v svoji razpravi med drugim povedal, berem magnetogram: »Pa tja pošiljamo Slovensko vojsko kot Natov imperialistični ekspedicijski korpus za interese ameriških korporacij. Poleg tega, da je investicija nabave boxerjev v tej imperialni službi, ima pa Slovenska vojska še zelo akuten kadrovski problem, mi lahko gremo te boxerje nabavit, ja, ampak ne vemo, kdo jih bo vozil, kdaj jih bo vozil, kako jih bo vozil, glede na to, da Slovenska vojska beleži velik kadrovski osip. Ob tem,« prosim, da pozorno poslušate, »ob tem bi koalicijske poslance spomnil, morda se je – ne vem sicer, kako – pozabilo, ampak čez dve uri oziroma čez uro in pol se nam začne seja Državnega zbora, plenarna, na kateri bo potekalo glasovanje za mandatarja. Začnite malo preštevati glasove.« Konec navedka iz razprave kolege Kordiša. Takrat je seveda koalicija zaznala ta strah, da bo Levica odrekla glasove za mandatarja, in je potem koalicija sama predlagala, da se ta točka dnevnega reda prekine. Kolegice in kolegi, ni problem ta razprava, vsak poslanec je gospodar svojih izrečenih besed; problem je, ker je Erjavec »kupil« trditve Levice o tem, da je Slovenska vojska v misijah Nata Natov imperialistični ekspedicijski korpus. Ta seja se je, kot rečeno, 17. avgusta lansko leto začela, potem se nikakor ni in ni nadaljevala, sem januarja letos, torej po petih mesecih, pisal predsedniku Odbora za zunanjo politiko gospodu Nemcu, kako je z nadaljevanjem te seje. Seja se seveda ni nadaljevala, ker dejansko za nadaljevanje potem ni bilo pogojev, ker po mojem pismu je Vlada umaknila to pobudo, ki nam jo je najprej poslala v obravnavo in sprejetje. Toliko o tem. In še enkrat, z vso odgovornostjo zagotavljam, da je tu Karl Erjavec ali pa vlada pač pokleknila pred Levico.

Politične stranke imajo vso pravico s političnimi sredstvi zasledovati svoje politične cilje. Minister za obrambo pa je dolžan narediti vse potrebno, da obrambni sistem deluje učinkovito. Oklepniki 8 x 8 so v Slovenski vojski prepoznani kot hrbtenica operativnih enot. V taktični študiji iz leta 2005 je natančno opredeljeno, koliko vozil 8 x 8 Slovenska vojska potrebuje za vzpostavitev ene srednje bataljonske bojne skupine. Slovenija se je namreč zaveznikom iz zveze Nato zavezala, da bo vzpostavila dve takšni skupini, prvo do leta 2023. Potem pa je, kot rečeno, na Mors prišel minister Erjavec. Takoj po menjavi načelnika je nova načelnica ugotovila, da Slovenska vojska potrebuje novo taktično študijo, čeprav je Slovenska vojska do leta 2018, torej do lanskega leta, trdila, da taktična študija iz leta 2005 zadostuje. Naključje, gospe in gospodje? Naključje ali politično navodilo? Erjavec je potem zaskrbljeno ugotovil, da bo treba počakati na novo taktično študijo in potem še na Belo knjigo o obrambi, ki bo opredelila prihodnost Slovenske vojske. Ob tem je še navedel, da je šlo za razlage postopkovne narave in s tem namignil na korupcijsko tveganje nakupa. Dobro informirani mediji so potem razširili številne dezinformacije o sumljivem nakupu oklepnikov 8 x 8 in tako je bil nakup odpovedan. Ob tem so želeli kompromitirati tudi posameznike iz prejšnje ministrske ekipe, ki so se resnično trudili za zagotovitev ustrezne oborožitvene tehnike Slovenske vojske. Naj tukaj seveda spomnim tudi na sklepe Vlade, ki jih je sprejela prejšnja vlada glede nabave omenjenih oklepnikov.

V Novi Sloveniji nam je vseeno, kateri tip oklepnika 8 x 8 Slovenska vojska kupi, a v zadnjih letih so nam iz Slovenske vojske in Mors zagotavljali, da so se odločili za najboljše vozilo, ki bi ga kupili brez korupcijskih tveganj, saj bi nakup potekal preko organizacije OCCAR. Brez dvoma je OCCAR ugledna in predvsem neprofitna organizacija, ki za številne članice zveze Nato izvede nakupe vojaške opreme; očitno pa je problematična, res problematična za ministra Erjavca. In kaj pomeni odpoved nakupa oklepnikov 8 x 8? Prvič, Slovenska vojska bo vsaj še nekaj let, zanesljivo pa do leta 2026 ostala brez ključnega oborožitvenega sistema. Razmišljanja ministra o tem, da bataljonske bojne skupine sestavimo tudi z drugo tehniko, so sicer mogoča, vendar pa naj navedemo, da je bila tehnika, na katero misli minister, zastarela že pred tridesetimi leti, ko smo jo zaplenili Jugoslovanski ljudski armadi, danes pa je obupno zastarela in sodi v muzej, kjer se dejansko kar nekaj oklepnikov že nahaja. In drugič, Slovenja bo zopet izigrala zaveznike iz zveze Nato. In kako minister Erjavec to komentira? V intervjuju v začetku meseca maja je izjavil, da imamo pač optimistične časovne roke. Minister bi se moral zavedati, da je obljubo zaveznikom dala država Slovenija, Republika Slovenija; in da je on tisti, ki bi obljubo moral izpolniti, saj bo v nasprotnem primeru država izpadla kot nezanesljivi partner. Gospe in gospodje, če je minister Erjavec kot minister za zunanje zadeve spravil specifično težo Slovenije v institucijah Evropske unije na nič, je potem logično pričakovati, da bo isto naredil tudi znotraj zveze Nato. Preprosto zato, ker nismo zanesljivi partner. Nekaj obljubimo, potem pa se ugotovi, da držimo, vsaj minister, figo v žepu.

V Novi Sloveniji menimo, da je ozadje odpovedi nakupa 8 x 8 nepomembno. Ali gre za politično zmago Levice ali za kakšne druge interese, ne spremeni dejstva, da bo Slovenska vojska še več let brez ključnega oborožitvenega sistema in da bo država Slovenija nezanesljivi zaveznik, ki ne izpolni lastnih zavez. In za to je neposredno odgovoren minister Erjavec. In zdaj nekaj o helikopterjih za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Nakup helikopterjev za helikoptersko nujno pomoč je že nekaj nacionalna prioriteta, nacionalna prioriteta. Slovenija se je odločila, da bo helikoptersko nujno medicinsko pomoč izvajala država; in po tej odločitvi so helikoptersko nujno medicinsko pomoč izvajali policijski in vojaški helikopterji. Policija se je zaradi dotrajanosti in omejenosti svoje helikopterske flote iz helikopterske nujne medicinske pomoči umaknila, tako da je vsa teža ostala na Slovenski vojski. Ob tem je bilo večkrat povedano, da so helikopterji Slovenske vojske večinoma stari, potrebni nadgradnje, namenjeni prvenstveno drugim nalogam in da Slovenska vojska nujno potrebuje nove helikopterje. Vladna koalicija je težave s helikoptersko nujno medicinsko pomoč zaznala že ob sestavljanju koalicijske pogodbe in je v njo zapisala, da je treba floto helikopterjev, ki delujejo pri nalogah zaščite in reševanja ter helikopterski nujni medicinski pomoči, posodobiti. Ne gre posebej opozarjati, da helikopterji, namenjeni helikopterski nujni medicinski pomoči, dnevno rešujejo življenja in so dobesedno življenjskega pomena za nudenje nujne medicinske pomoči.

Minister Erjavec o nakupu helikopterjev veliko govori, stori pa nič. Njegovo ukrepanje ob tej zadevi kaže na popolno zmedo in strokovno nekompetentnost. Tako je minister Erjavec konec meseca novembra 2018 obljubil, da bo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije kupilo tri helikopterje Bell za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Sporazum o nakupu pa naj bi bil podpisan, po njegovih navedbah, do konca leta 2018 ali najkasneje v začetku leta 2019. V začetku letošnjega januarja ponovi, da bo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije kupilo tri helikopterje Bell in da se bo na to temo sestal z ministrom za zdravje in premierjem. Do sestanka pride konec meseca januarja in na sestanku minister Erjavec dobi podporo za nakup helikopterjev, kjer je tudi dogovorjeno, da nakup plača in izvede Mors. V začetku meseca maja 2019 minister Erjavec pove, da je potreb helikopterske nujne medicinske pomoči vse več in več in da se trenutno za nakup novih helikopterjev pripravlja vojaški posvet; ko bo pa le-ta sprejet, se bodo o nakupu pogovorili na koaliciji. Jasno je, da minister Erjavec ne ve, o čem govori. Najprej obljublja sporazum o nakupu do konca leta 2018, medtem ko pol leta kasneje ugotovi, da se postopki za nakup še niti začeli niso. Viri iz Slovenske vojske trdijo, da se niso dogovorili niti o tipu helikopterja, kaj šele o nakupu, minister Erjavec pa o treh helikopterjih Bell govori že pol leta. Minister je tudi večkrat ponovil, da je nakup treh helikopterjev zapisan v koalicijski pogodbi, kar pa je spet zavajanje, saj pogodba govori le o posodobitvi, ta pa sama po sebi ne pomeni avtomatsko nakupa novih helikopterjev.

Erjavec govori o tem, da bo izvedel nakup, potem o tem, da potrebuje soglasje premierja, ki ga dobi; čez pol leta pa ugotovi, da bi se usklajeval še na koaliciji. Ali sploh ve, kaj dela? Popolnoma jasno je, da nove helikopterje za helikoptersko nujno medicinsko pomoč potrebujemo; in popolnoma jasno je, da postopkov za nakup še začeli nismo, tako da helikopterjev še nekaj časa, zanesljivo pa več let, ne bomo dobili. Soodgovornost za fiasko nosi minister Erjavec osebno; ne Vlada, ne minister za zdravje, ne premier, ampak minister Erjavec. Že samo zaradi nakupa helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč bi interpelacija morala biti uspešna. Primer helikopterske nujne medicinske pomoči tudi jasno kaže, kakšna zmeda in kaos vladata pod vodenjem ministra Erjavca. Sedaj še nekaj o politizaciji Obveščevalno varnostne službe in prekoračitvi pooblastil pri zamenjavi brigadirja Mihe Škerbinca. Minister Erjavec je ob kadrovskih rošadah zamenjal tudi direktorja Obveščevalno varnostne službe. Novi direktor Dejan Matijevič je na položaj prišel brez resnih vodstvenih izkušenj, s pomanjkljivim strokovnim znanjem, a z dobrimi osebnimi poznanstvi. Takoj po odhodu na OVS je začel z obširno kadrovsko čistko, s katero so bili na položaje pripeljani posamezniki brez ustreznih znanj, predvsem pa brez ustreznih izkušenj. Takšno kadrovanje je vodilo v razsulo v službi, katerega posledice so tudi strokovne napake, kot je prekoračitev pooblastil v primeru preiskovanja brigadirja Mihe Škerbinca.

V Novi Sloveniji podpiramo ugotovitve Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in tam sprejete sklepe. OVS je zoper brigadirja Miho Škerbinca izvedel preiskavo na osnovi prve alineje drugega odstavka 32. člena Zakona o obrambi, ki pravi v drugem odstavku: »Varnostne naloge na obrambnem področju so, prva alineja, odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti odločenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki jih uporablja ministrstvo in Slovenska vojska v državi ali zunaj nje ter podatkov o razvoju ali proizvodnji določenega vojaškega orožja ali opreme.« Obveščevalno varnostna služba je torej, kakor trdi v zagovoru svojih postopkov, zaznala ogrožanje varnosti določenih oseb, delovnih mest in objektov, okolišev. Obveščevalno varnostna služba trdi, da je zaznala ogrožanje varnosti delovnega mesta načelnice Generalštaba Slovenske vojske. Ob tem nastopi problem, in sicer kako je bila zaradi domnevnega obrekovanja ogrožena varnost delovnega mesta. Ogrožanje varnosti mesta načelnice Generalštaba bi bila na primer priprava aktivnosti odstranitve načelnice Generalštaba in nasilnega prevzema vodenja vojske; nikakor pa to ni domnevno obrekovanje. Naj razume, kdor more. Obrekovanje se preganja, če gre za vojaško osebo, na predlog oškodovanca kot kaznivo dejanje, ki ga opredeljuje Kazenski zakonik. V primeru Obveščevalno varnostne službe pa tega niso storili, ampak so na ustno navodilo ministra dogodek preiskali varnostniki. Še vedno ni jasno, kako bi brigadir Škerbinc tudi potencialno s klevetanjem ogrožal prej omenjeno varnost. Nenavadno je tudi zapletanje ministra Erjavca, ki je v svojem odzivnem poročilu navedel, da je Obveščevalno varnostna služba sama sprožila postopke – sama sprožila postopke – skladno z Zakonom o obrambi; medtem ko je generalni direktor Obveščevalno varnostne službe trdil, da je preiskavo odredil minister sam. Naj razume, kdor more. V Novi Sloveniji opažamo, da je takšnega ali drugačnega klevetanja v Slovenski vojski veliko. Pojavlja se tudi v medijih, zato pričakujemo, da bi Obveščevalno varnostna služba v zagovoru predstavila več deset primerov preiskav v preteklem letu; ampak kaže, da je bila preiskovana le ena oseba, kar kaže na jasno politično ozadje.

In zaključek. Spoštovani kolegice in kolegi, naj na koncu navedem, da v Novi Sloveniji ne verjamemo, da bo Bela knjiga o obrambi, ki jo tako pompozno napoveduje minister Erjavec, karkoli spremenila na bolje. Ne bo spremenila. Bela knjiga bi morala biti predstavljena že pred pol leta, a tudi pri tem dokumentu je jasno vidno, da minister Erjavec ne ve, kaj dela. Strokovnjaki iz vojske zagotavljajo, da je edina naloga te študije uradno zmanjšati število rednega sestava Slovenske vojske s 7 tisoč 600 na 6 tisoč ali še manj. Sicer pa karkoli bodo že zapisali v Belo knjigo, bo, če upoštevamo sklepanje ministra Erjavca, preoptimistično; in to bo po njegovi logiki lahko razlog, da se zapisano ne bo izvedlo. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, državljanke in državljani, je čas visokih etičnih standardov in je čas nizkih etičnih standardov. Minister Marko Bandelli, minister Jure Leben, naš kolega dr. Darij Krajčič in njegov družbeni eksperiment kraje sendviča so primeri, ki spadajo v čas visokih etičnih standardov. Zdaj je čas Karla Erjavca in zdaj je čas nizkih etičnih standardov. Svoj »ne« so mu na lanskoletnih državnozborskih volitvah že povedali volivke in volivci. Kolegice in kolegi, danes bo na preizkušnji integriteta poslancev Državnega zbora, naša integriteta. Integriteta je celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost. Oseba z integriteto je oseba, ki govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom. Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati ne pristajamo na nizke etične standarde pri najvišjih političnih funkcijah v državi. In ne pristajamo na to, da najvišje politične funkcije zasedajo osebe brez integritete. Zato mora Karl Viktor Erjavec zaradi dokazanih nepravilnosti in kršitve slovenske zakonodaje zapustiti ministrski stolček.

Interpelacijo bomo podprli. Hvala lepa.