Spoštovani predsednik Državnega zbora, poslanke in poslanci Državnega zbora!

Interpelacija je gotovo ena od političnih orodij, ki omogočajo razpravo o delu in odgovornosti ministra. Vendar ta interpelacija je absurdna. In sicer zakaj? Interpelacija je absurdna, ker temelji na napačnih razlagah predpisov, na napačnih predpostavkah in na napačnih dejstvih. Interpelacija je nestrokovno pripravljena in gre za popolno nepoznavanje predpisov ali pa avtorji interpelacije popolnoma ignorirajo predpise in dejstva. Danes imam priložnost javno odgovoriti na očitke in podtikanja ter obenem opozoriti na nesprejemljivo politizacijo Slovenske vojske, ki smo ji priča v zadnjem času; in smo ji bili tudi priča pri predstavitvi interpelacije s strani poslanca Mahniča. V razpravi bom dokazal, da ni res, da je Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo prekoračila pooblastila in delovala nezakonito, da pri menjavi poveljnika sil ni šlo za kršitev zakonodaje in da sem ravnal v skladu s pooblastili; da pri nočnem streljanju na Počku ni šlo za prekoračitev pooblastil s strani ministra in za njegova zavajanja ali laži; da svojo funkcijo opravljam vestno, v skrbi za napredek obrambnega sistema. Ker je bila razrešitev poveljnika sil neposreden povod za interpelacijo, želim že v uvodu poudariti, da ne obžalujem, da sem sledil predlogu načelnice Generalštaba Slovenske vojske za njegovo razrešitev, saj je njegovo ravnanje po razrešitvi pokazalo, da gre za visokega častnika, ki je tesno povezan s politiko, tesno povezan zlasti s Slovensko demokratsko stranko; sicer kako razumeti ves politični vihar iz opozicije zaradi njegove razrešitve.

Spoštovani poslanke in poslanci, odločitev o razrešitvi poveljnika sil je temeljila na predlogu načelnice Generalštaba Slovenske vojske. Zaupam v njeno strokovnost, tako kot ga je predlagala za imenovanje na dolžnost, tako je predlagala njegovo razrešitev. Razrešitev se je zgodila zaradi izgube zaupanja s strani načelnice do poveljnika Poveljstva sil in zaradi potreb učinkovitega delovanja vojaške organizacije; torej zaradi službenih potreb. Načelnica Generalštaba Slovenske vojske bi lahko predlagala razrešitev poveljnika sil, četudi ne bi bilo streljanja na Počku, četudi ne bi bilo grdega govorjenja. Zadostno je samo to, da ni več zaupanja. In to, da gre za neke govorice in da ljudje marsikaj govorijo o funkcionarjih, ministrih, načelnikih, ne vem, od koga; ljudje lahko, ampak ne predstavljam pa si, da si poveljnik sil kot drugi najvišji častnik v Slovenski vojski dovoli govoriti o zdravstvenem stanju, kar je kršitev pravil službe. Dobran Božič z Ministrstva za zunanje zadeve ni pripadnik Slovenske vojske, on je v službi na Ministrstvu za zunanje zadeve. In če bi karkoli ukrepali zoper njega s strani Obveščevalno varnostne službe, bi to bila kršitev in ne bi imela niti te pristojnosti. Menjava poveljnika sil ni bil prvi primer in tudi ne zadnji primer menjav na poveljniških dolžnostih v Slovenski vojski. Petkrat je že bil poveljnik sil zamenjan. Za zadnjega se niti nihče ni zanimal o razlogih, nobenega ni razburilo. Vendar ko pa gre za brigadirja Škerbinca, pa še nikdar nismo imeli toliko političnega hrupa zaradi ene zamenjave. Spoštovani vlagatelji, ne držijo očitki, da je bil poveljnik sil razrešen nezakonito. Imenovan je bil brez obrazložitve in prav tako je bil razrešen brez obrazložitve. Na takšen način so bili do sedaj imenovani in razrešeni vsi poveljniki Poveljstva sil. In nikoli ni bilo nobenega razburjanja, to pot pa takšno razburjanje. Kaj vas je tako razburilo? Mogoče to, da želim preprečiti nadaljnjo politizacijo Slovenske vojske.

Če začnem odgovarjati na očitke iz interpelacije. Glede prve točke interpelacije, ki se nanaša na očitke o kršitvi 32. člena Zakona o obrambi, na domnevno prekoračitev zakonskih pooblastil zaradi zlorabe Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, želim poudariti, da OVS, to je Obveščevalno varnostna služba, ima znotraj sistema nacionalne varnosti pomembno vlogo. Zakon o obrambi v 32. členu deli naloge službe na obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge na obrambnem področju. Obveščevalne in protiobveščevalne naloge obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij ter podatkov, ki so pomembni za obrambne interese države oziroma varovanje takih podatkov. Obveščevalno varnostna služba skladno z zakonom zaznava, zbira in analizira različne pojave ogrožanja varnosti znotraj obrambnega sistema, na katero vplivajo različni dejavniki. V tem kontekstu mora Obveščevalno varnostna služba preveriti vsa dejstva in okoliščine, ki bi lahko ogrožali varnost obrambnega sistema, še posebno ko zazna kakršenkoli varnostno indikativni pojav. Z delovanjem Obveščevalno varnostne službe na Poveljstvu sil Slovenske vojske, ki je bila med drugim tudi predmet obravnave Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), je Obveščevalno varnostna služba preverjala ogrožanje varnosti delovnega mesta, natančneje formacijske dolžnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Obstajali so namreč znaki, da naj bi bil v razlago osebnih okoliščin, in sicer zdravstvenega stanja načelnice Generalštaba Slovenske vojske, vpleten tudi višji častnik, in sicer poveljnik Poveljstva sil Slovenske vojske brigadir Miha Škerbinc. OVS je dogodek glede širjenja netočnih informacij o zdravstvenem stanju načelnice zaznal kot varnostno indikativen pojav, pri čemer je širjenje informacij vznemirilo in zelo negativno presenetilo poveljnike ter druge pripadnike Slovenske vojske. Tako dogajanje bi, če se ne bi pravočasno in proaktivno lotili ugotavljanja okoliščin predmetnega ravnanja in dejanskega stanja, pomembno negativno vplivalo na sistem poveljevanja v Slovenski vojski ter bi motilo njeno delovanje, s tem pa bi lahko prerastlo tudi v ogrožanje varnosti določenih oseb ali delovnih mest.

Iz sklepnih ugotovitev poročila Obveščevalno varnostne službe z 12. aprila 2019, ki jih bom zaradi varovanja tajnih podatkov predstavil na zaprtem delu seje, je očitno, da so bile opravljene dejavnosti nujne, primerne in zakonite, saj so se informacije o neljubem dogodku potrdile. Vlagatelji interpelacije napačno navajajo, da je OVS izvajal klasično obveščevalno dejavnost. V konkretnem primeru je očitno, da ni šlo za ugotavljanje varnostnih razmer in vojaških zmogljivosti zunaj države, temveč za varnostno indikativen pojav, zaznan v obrambnem sistemu, torej posledično za zbiranje informacij zaradi ekscesnega primera v obrambnem sistemu, kar so opravili pooblaščeni delavci Varnostnega sektorja Obveščevalno varnostne službe. Normalno, da doslej nismo imeli takega primera. V zgodovini Slovenske vojske nismo imeli primera, ko bi drugi človek v hierarhiji Slovenske vojske grdo govoril o načelniku oziroma v tem primeru o načelnici Generalštaba. Zato tega primera ni in zato je bilo nujno, da smo reagirali, ker je šlo za varnostno indikativen pojav, ki bi lahko zrušil delovanje in učinkovitost delovanja znotraj Slovenske vojske. Delavci Obveščevalno varnostne službe, pooblačeni za opravljanje varnostnih nalog, ves čas izvajajo te dejavnosti, katerih namen je preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest ter obrambnega sistema. Ob upoštevanju pooblastil iz drugega odstavka 34. člena Zakona o obrambi pri opravljanju te naloge delavci obveščevalne službe zbirajo obvestila, ki po 34. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije spadajo med splošna policijska pooblastila.

Delavci Obveščevalno varnostne službe so opravljali varnostne naloge na obrambnem področju zaradi razjasnitve dejstev in okoliščin varnostno indikativnega pojava, in sicer neprimernega govorjenja o zdravstvenem stanju načelnice Generalštaba; in niso izvajali nobene obveščevalne dejavnosti. Očitki v interpelaciji, da ni bil upoštevan osnovni standard delovanja in da ni bilo zagotovljene ustrezne pisne odredbe ter dokumentiranosti opravljenega dela, so napačni in zavajajoči. Ponovno poudarjam, da v navedenem primeru ni šlo za obveščevalno dejavnost in da ni bila izvedena nobena posebna oblika pridobivanja podatkov, določena v 20. in 30. členu Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, in noben poseben preiskovalni ukrep za preiskavo kaznivih dejanj, določen po Zakonu o kazenskem postopku. Zakonodaja za redno policijsko nalogo zbiranja obvestil ne zahteva pisne odredbe. V konkretnem primeru so bili upoštevani vsi strokovni in pravni standardi, zato očitek iz interpelacije, da ni bil upoštevan osnovni strokovni standard glede pisne dokumentiranosti odredbe in opravljenega dela, ne drži. Gre za očitno zavajanje s strani avtorjev interpelacije. Obveščevalno varnostna služba je na Poveljstvu sil opravljala preventivne varnostne naloge, med te spadajo dejavnosti, povezane s preprečevanjem vseh oblik odklonskih pojavov ali ravnanj, na primer prekrškov, disciplinskih kršitev ali kaznivih dejanj, med katere še posebej spada preprečevanje kaznivih dejanj, prva alineja drugega odstavka 32. člena Zakona o obrambi. Komentiranje zdravstvenega stanja načelnice Generalštaba Slovenske vojske ali kateregakoli drugega pripadnika Slovenske vojske predstavlja kršitev pravil službe v Slovenski vojski, ki se nanašajo na odnose med pripadniki Slovenske vojske in varovanje dostojanstva ter zasebnosti. Zato zbiranje informacij o takem neželenem pojavu spada v kontekst omejenih nalog Obveščevalno varnostne službe po Zakonu o obrambi in ne drži trditev, da je generalni direktor Obveščevalno varnostne službe ravnal nezakonito, to je še ena neresnica.

Napačna in lažniva je tudi navedba, da imajo delavci, ki opravljajo varnostne naloge v Obveščevalno varnostni službi, pooblastila po Zakonu o nalogah in pristojnostih policije le takrat, ko preiskujejo kazniva dejanja. Policijska pooblastila se uporablja tudi v postopkih preventivnih dejavnosti. V drugem odstavku 34. člena zakonodajalec posebej ne omejuje pooblastil izključno za naloge preiskovanja kaznivih dejanj, temveč pooblastila veljajo tudi za preventivno varnostno nalogo preprečevanja kaznivih dejanj. V interpelaciji vlagatelji netočno navajajo, da bi morala najprej načelnica Generalštaba Slovenske vojske na podlagi Kazenskega zakonika podati ovadbo proti znanemu ali neznanemu storilcu zaradi obrekovanja in da bi šele potem lahko Obveščevalno varnostna služba zakonito zbirala informacije. Ponovno poudarjam, da Obveščevalno varnostna služba ni izvajala dejavnosti v okviru predkazenskega postopka, tako kot želi prikazati poslanec Mahnič, o čemer so bili udeleženci razgovorov tudi predhodno seznanjeni; temveč je opravljala preventivne varnostne naloge, opredeljene v prvi alineji drugega odstavka 32. člena Zakona o obrambi. To zelo dobro ve tudi gospod Mahnič, ki je podpisal zapisnik Obveščevalno varnostne službe ob nenajavljenem obisku Knovsa. In ko bomo za javnost zaprli sejo Državnega zbora, se boste lahko prepričali, da je bil natančno seznanjen, kaj je počela Obveščevalno varnostna služba, in da je tam tudi njegov podpis. Tako gre zopet za načrtno zavajanje javnosti. Prav tako ne drži trditev, da pripadniki Slovenske vojske niso bili obveščeni, da je sodelovanje prostovoljno in da imajo pravico do anonimnosti; nekateri so to pravico celo izkoristili.

V interpelaciji je napačna in zavajajoča tudi trditev, da je Obveščevalno varnostna služba izvajala dejavnosti na podlagi ustnih usmeritev ministra za obrambo. Obveščevalno varnostna služba nenehno opravlja naloge, opredeljene v Zakonu o obrambi. Glavne naloge so opredeljene s programom dela, ki ga sprejme minister za obrambo. S programom dela za leto 2019 se je 31. januarja letos seznanila Vlada in ga je 19. marca 2019 obravnaval tudi Knovs. Poleg tega je minister na podlagi šestega odstavka 33. člena Zakona o obrambi po predhodnem soglasju Vlade določil pravila za izvajanje nalog Obveščevalno varnostne službe. Na podlagi navedenega Obveščevalno varnostna služba svoje opredeljene naloge opravlja v skladu z zakonom. Poročilo je bilo pripravljeno in podpisano v elektronskem sistemu za upravljanje dokumentarnega gradiva, ki omogoča sledljivost, avtentičnost in celovitost. Naj ob koncu obravnave 1. točke interpelacije ponovno poudarim, da je na podlagi navedenega očitno, da OVS v konkretnem primeru ni izvajal nikakršne obveščevalne dejavnosti, temveč je opravljal izključno varnostno nalogo, ki se je kasneje celo izkazala kot utemeljeno, saj je poveljnik sil brigadir Škerbinc dejansko grdo govoril o zdravstvenem stanju načelnice Generalštaba. V konkretnem primeru tudi ni izvajala obveščevalne dejavnosti, temveč je opravljala izključno varnostno nalogo. Prav tako ni šlo za predkazenski postopek. Uporabljene niso bile nobene posebne oblike pridobivanja podatkov ali posebni preiskovalni ukrepi, temveč so bili v okviru preventivne varnostne dejavnosti opravljeni le informativni razgovori zaradi zbiranja obvestil o varnostno indikativnem pojavu, ki bi lahko predstavljal ogrožanje varnosti v obrambnem sistemu. Izvedene dejavnosti OVS-a so bile nujne. Potrdile so, da je brigadir Škerbinc neprimerno govoril o zdravstvenem stanju načelnice Generalštaba Slovenske vojske. O tem, kaj je govoril, več na zaprti seji Državnega zbora.

Spoštovani poslanke in poslanci, glede očitkov iz 2. točke interpelacije glede kršitve Zakona o obrambi vas želim seznaniti, da je pristojnost ministra za imenovanje in razreševanje poveljnikov določena v drugem ter četrtem odstavku 45. člena Zakona o obrambi. Minister ga imenuje na predlog načelnika Generalštaba Slovenske vojske ter s tem nima samo pristojnosti za imenovanje, ampak tudi pristojnost za njegovo razrešitev. Šesti odstavek 45. člena Zakona o obrambi med drugim določa, da se poveljnike, vključno z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske, imenuje na formacijsko dolžnost in razrešuje z nje skladno s tem zakonom brez interne in javne objave, na podlagi službenih potreb, določenih s tem zakonom. Skladno s 44. členom Zakona o obrambi je načelnica Generalštaba Slovenske vojske odgovorna za delo in uporabo vseh poveljstev ter enot Slovenske vojske. Na podlagi te odgovornosti mora zagotoviti učinkovito uresničevanje poslanstva Slovenske vojske. Da bi bila organizacija učinkovita, mora imeti sposobne, lojalne in kompetentne poveljnike. Sedaj mi pa povejte, če poveljnik grdo govori o zdravstvenem stanju, če poveljnik ne ve, kaj se mu dogaja, ko se strelja na Počku, ali je tak poveljnik sposoben, lojalen in kompetenten. Če temu ni tako, to pomeni, da narava delovanja vojaške organizacije in potrebe po zagotoviti njene učinkovitosti predstavljajo potrebe službe, ki nalagajo v izbor in imenovanje ustreznega poveljniškega kadra; zato je bila razrešitev opravljena, zaradi službenih potreb. Poudarjam, da minister lahko razrešuje in imenuje najpomembnejši kader v hierarhiji Slovenske vojske na predlog načelnice Generalštaba Slovenske vojske in ob upoštevanju navedene določbe 45. člena Zakona o obrambi, ne da bi za svojo odločitev navajal konkretne razloge. Zato, ponavljam, so razprave o tem, kaj so konkretni razlogi za razrešitev poveljnika sil brigadirja Škerbinca, brezpredmetne in služijo zgolj politizaciji njegove razrešitve. Moram reči, da temu ni oporekal niti razrešeni poveljnik sil Slovenske vojske brigadir Škerbinc v podanemu ugovoru po službeni poti, v njem pa je posebej navedel, da ne odreka pravice načelnici Generalštaba Slovenske vojske, da sama izbira svoje najbližje sodelavce, ter tudi ne pravice ministru, da imenuje in razrešuje poveljnike sil Slovenske vojske. Ne vem, v čem je problem, gospod Mahnič. Celo brigadir Škerbinc ne odreka te pravice, vi pa odrekate to pravico ministru in načelnici. Odredba o razrešitvi je bila izdana skladno z veljavnimi predpisi. Poleg tega je bila dosledno spoštovana tudi pravica brigadirja Škerbinca do pravnega varstva po službeni poti, in sicer ugovor; imel je pogovor pri načelnici generalštaba.

Spoštovani poslanke in poslanci, v okviru odgovorov na obtožbe iz tretje točke interpelacije, ki se nanašajo na streljanje na Počku, želim najprej poudariti, da nisem v nobenem primeru presegel svojih pooblastil, da se zavzemam za ugodno rešitev problematike vojaških aktivnosti na osrednjem vadišču Postojna. Sem večkrat poudaril v javnosti, moja usmeritev, da se omeji nočno streljanje, je bila poznana na Generalštabu Slovenske vojske in tudi poveljniku sil brigadirju Škerbincu. Da je absurd še večji, brigadir Škerbinc je novembra potrdil predlog, ki ga je dal tedanji načelnik Generalštaba Alan Geder, in sicer je predlagal Vladi, da se vaja Sokol (Eagle) izvaja s kalibri do 60 milimetrov. To, da on tega ne bi vedel, je čisto zavajanje in ne drži. Sklep Vlade je povsem jasen, gre za sklep Vlade iz 24. 1. 2014. Trditev vlagateljev interpelacije, da minister nima pristojnosti dajati usmeritev, je napačna. Zlasti je napačna, ko gre za usmeritev, ki se nanaša na uresničevanje sklepa Vlade. V konkretnem primeru, Načrt vaj za leto 2019 je bil potrjen 24. 1. 2019 in dan na predlog s strani načelnika Generalštaba Alana Gederja novembra 2018, je bil potrjen na Vladi. Direktor štaba je bil takrat brigadir Miha Škerbinc. In on naj ne bi nič vedel o tem. Poleg tega, da je bil načrt vaj s strani Vlade potrjen 24. januarja, kar pomeni, da bi morali vsebinski nosilci, torej Poveljstvo sil in predstavnik tujih oboroženih sli, ustrezno uskladiti nadaljnje dejavnosti, do tega očitno ni prišlo. Zato ne drži trditev, ki jo je izrekel gospod Mahnič, da je vaja potekala v skladu z vladno odobritvijo z dne 24. 1. 2019, ker vladna usmeritev je bila jasna – streljanje samo do kalibra 60 milimetrov.

Na podlagi predloga ministra je Vlada 24. 1. 2019 sprejela Načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2019. Iz sprejetega sklepa je razvidno, da je vaja Sokol (Eagle) taktična vaja z bojnim streljanjem vodov ter urjenjem zračnega desanta. Kot nosilca, odgovorna za izvedbo vaje, so bile opredeljene 72. brigada Slovenske vojske in oborožene sile ZDA. Kot vadbenca sta bila opredeljena motoriziran vod in 72. brigada Slovenske vojske ob podpori minometov 60 milimetrov. Ob dogodku nočnega streljanja na Počku smo bili priča tudi odstopanju od pravil, ki se nanašajo na poveljevanje in odrejanje nalog. Ukaz je podlaga za izvedbo naloge ali aktivnosti. Ko se naloga izvede, ni mogoče dajati dodatnih navodil, saj je končana in prejemnik ukaza ne more nekaj realizirati za nazaj. Brigadir Škerbinc je namreč 4. aprila 2019, potem ko je bila vaja zaključena, poslal usmeritev podrejenim poveljstvom, da se poleg omejitev iz dogovora s Postojno dodajo še dodatne omejitve, in sicer da se streljanje z orožji kalibra nad 60 milimetrov mora končati do 23. ure in streljanje z orožji kalibra do vključno 60 milimetrov se mora končati najpozneje do 24. ure. Pri tem je treba poudariti, da se je vaja Sokol (Eagle) izvajala od 22. marca do 3. aprila 2019 in je brigadir Škerbinc dal usmeritve glede omejitve streljanja šele po končani vaji. Tako je tudi neposredno priznal, da je poznal usmeritve ministra in da je poznal sklep Vlade z dne 24. 1. 2019; in da trditev vlagateljev interpelacije, da ni mogel vedeti za ustne usmeritve ministra, ne drži.

Glede škodljivih posledic in vašega očitka o spreminjanju mednarodnih dogovorov in sporazumov ter s tem povezanih mednarodnih posledic za Slovenijo želim poudariti, da Ministrstvo za obrambo ni spremenilo nobenega dogovora ali sporazuma. Vse načrtovane mednarodne vaje za leto 2019 se bodo izvedle. Nobena vaja ali skupno urjenje zaradi odločitve Slovenije ne bo odpovedano. Noben mednarodni dogovor pa tudi ni predvidel streljanja s kalibri 120 milimetrov za vajo Sokol (Eagle). To je zopet zavajanje. In še enkrat, pooblastilo za podpis, ki je bil podan, ne pomeni, da če je tam navedeno, da bodo Američani imeli s seboj tudi kaliber 120 milimetrov, da bodo s tem kalibrom konkretno streljali na vaji Sokol (Eagle), tega pooblastila ni bilo, ker je bil sklep Vlade izjemno jasen. Kar se tiče očitkov iz 4. točke glede negativnih kadrovskih trendov v Slovenski vojski. To je problem, ki obstaja že od leta 2004, odkar smo šli v profesionalizacijo Slovenske vojske. Zaradi tega sem takoj ustanovil komisijo za popolnjevanje kadrov in za promocijo Slovenske vojske. Prejšnji teden je bila tiskovna konferenca in lahko ste slišali o teh ukrepih, lahko pa kaj več povem v nadaljevanju. Zelo vesel pa sem, da vse te ukrepe podpirajo vsi štirje sindikati; ne samo tisti trije sindikati, ki niso spolitizirani. Vemo, da imamo enega, ki javno poziva opozicijo, naj vlaga interpelacijo in tako dalje, da ne bom predolg v zvezi s tem.

Kar se tiče odpovedi oziroma da nisem podpisal pogodbe za bojna vozila boxer 8 x 8. Ja, seveda bi si vi to želeli, ker če bi jaz to podpisal, danes sploh ne bi bila potrebna interpelacija, ampak bi bil že v kazenskem postopku, gotovo najmanj obsojen za nevestno delo v službi. Zato razumem to vašo željo, da bi podpisal nekaj, kar ni bilo pripravljeno v skladu s pravili. Ni bilo zakona o dolgoročnem financiranju tega projekta, kako bi prevzeli obveznosti 300, 400 milijonov z dvoletnim proračunom. Nadalje, ni bilo taktične študije glede srednje bojne bataljonske skupine. Seveda, jaz verjamem, da bi si vi želeli, da bi takrat tisto pogodbo podpisali. Glede patrij, to je pa absurdno, da zdaj meni očitate, da je ta projekt bil uničen zaradi Karla Erjavca. Ta projekt je prekinil vaš minister v času Janševe vlade leta 2012, Aleš Hojs je prekinil pogodbo s patriami. In moram žal ugotoviti, da je to edina sodobna zmogljivost, ki jo ima Slovenska vojska v tem trenutku – tistih 30 ubogih patrij. Ker sem že takrat ravnal vestno in skrbno, seveda nisem bil obsojen za nevestno delo v službi; to, kar bi si vi očitno želeli s projektom 8 x 8 Boxer. Spoštovani poslanci, seveda ne z vaše strani, s te strani pričakujem, da ne boste podprli te interpelacije, ker ne stoji, pravne podlage, ki jih je uporabljala Obveščevalno varnostna služba, so bile korektne. Mislim, da se strokovnjakom kazenskega prava, zlasti strokovnjakom za kazenski postopek, dvigujejo lasje, ko poslušajo razlage poslanca Mahniča, ki si očitno domišlja, da je ekspert pravne stroke. Vse, kar sem povedal, stoji. Pravne podlage za delovanje Obveščevalno varnostne službe so bile podane, zato je bilo to delo zakonito. Še enkrat pa povem, s svojim glasom proti interpelaciji boste, dragi poslanci, povedali, da nasprotujete nadaljevanju politizacije Slovenske vojske. Žal je Slovenska vojska v zadnjih desetih letih postala predmet političnega poligona za … /izklop mikrofona/