Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani ministrski zbor!

»Kljub temu da je moja vest čista, pa je od mene kot ministra neodgovorno, da posredno ogrožam nujno kredibilnost resorja, ki ga vodim.« Ne, to niso izjave ministra za obrambo Karla Viktorja Erjavca, to so izjave bivšega ministra za okolje in prostor gospoda Jureta Lebna. Ministra Lebna, ki je v javnosti vseskozi zatrjeval, da ni kriv, vendar pa je jasno in glasno povedal, da pod takšnim bremenom, da pod takšno težo vseh obtožb ne more več naprej voditi resorja, ki ga vodi, zaradi njegove kredibilnosti, zaradi kredibilnosti resorja, ki ga vodi, in zaradi kredibilnosti vseh projektov, ki se na tem resorju odvijajo. Česa takšnega od ministra za obrambo Karla Erjavca ne moremo pričakovati. Ministra, ki je že od leta 2000 zraven vedno in povsod; pa nikoli nič kriv. Ministra, ki se preseda iz stola na stol, kamorkoli pride, so težave, nikoli pa nobene odgovornosti. Na nas, poslankah in poslancih, je danes, da pokažemo, ali imamo dovolj visoka etična merila, da ministru, ki laže, zavaja, krši zakone, izigrava celotno državo, končno rečemo enkrat – dovolj je. Interpelacija, ki smo jo vložili, je razdeljena na štiri točke, in sicer: zaradi odgovornosti za kršitev 32. člena Zakona o obrambi in zlorabe pooblastil OVS; zaradi odgovornosti za kršitev 45. člena Zakona o obrambi v povezavi z 98.a členom Zakona o obrambi ter 38., 39. in 40. člen Zakona o službi v Slovenski vojski; zaradi odgovornosti za prekoračitev pristojnosti, zavajanja in laganja v primeru nočnega streljanja na Počku in zaradi dejanj pri izvrševanju politične funkcije, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministra in institucij. Vse skupaj se je začelo, ko je časnik Delo in potem za vikend še Požareport objavil prispevke, da je načelnica Generalštaba bolna, da je že dlje časa odsotna in da naj bi doživela živčni zlom. Po vojski so krožila SMS-sporočila, bile so govorice po tem, ko je v javnost že prišlo, kaj se dogaja. Minister za obrambo je ustno naročil direktorju vojaške obveščevalne službe, naj te govorice raziščejo. In tako je direktor tudi ustno naprej naročil, da so pripadniki Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo odšli na Poveljstvo sil, kajti esemesi, ki so krožili, so bili z vsebino, da je poveljnik Poveljstva sil general Škerbinc neprimerno govoril na postroju in na kolegiju o zdravstvenem stanju načelnice Generalštaba Slovenske vojske. Sedaj je pa tukaj trik. Kje so imeli pooblastila, da gredo na sedež Poveljstva sil na Vrhniki in da ravnajo po prvem odstavku, po prvi alineji drugega odstavka 32. člena? 32. člena Zakona o obrambi določa obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge. V prvem odstavku obveščevalne in protiobveščevalne ter v drugem odstavku varnostne naloge. Alineja, na katero so se sklicevali, je sledeča: Odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki jih uporablja ministrstvo in Slovenska vojska v državi ali zunaj nje, ter podatkov o razvoju ali proizvodnji določenega vojaškega orožja ali opreme. Spoštovani kolegice in kolegi, sprašujem vas, kaj od tega so govorice o zdravstvenem stanju načelnice Generalštaba Slovenske vojske? Preprečevanje ogrožanja delovnih mest, so dejali. Ali mi ločimo med delovnim mestom in osebo, ki delovno mesto zaseda? V času finančne gospodarske krize je bilo velikokrat rečeno, recimo za primer Mure – ogroženih je več 100 delovnih mest. Kaj to pomeni? Da teh delovnih mest ne bo več, da se na to delovno mesto ne bo nekdo vrnil. Kaj pa pomeni, da je ogroženo mesto načelnice Generalštaba Slovenske vojske? Ogroženo je lahko samo v primeru, če lahko temu rečemo grožnja, da bi nekdo vložil novelo Zakona o obrambi, kjer bi napisal, da se črta delovno mesto načelnika Generalštaba Slovenske vojske, ker tega delovnega mesta potem več ni. Tudi če načelnica odide, bo nekdo drug prišel na njeno delovno mesto, delovno mesto bo še vedno obstajalo. Načelnica sama ni delovno mesto, načelnica je samo oseba, ki zaseda delovno mesto. Tudi če ona odide, bo nekdo drug zasedal to delovno mesto, ki bo še vedno obstajalo. Torej ogrožanje delovnega mesta odpade.

Preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb – po tej razlagi, kolegice in kolegi, smo mi tukaj vsi v nevarnosti. Poglejte forume, kaj se piše o nas, kaj ljudje na ulici govorijo o nas. Ali je zdaj to razlog, da bo policija oziroma Slovenska obveščevalno-varnostna agencija preverjala vse govorice, ki obstajajo o poslankah in poslancih Državnega zbora, že znotraj te hiše, zunaj te hiše, na vladi in kje drugje? Ali nekdo, minister, državni sekretar – ni jih malo, ki kritizirajo predsednika Vlade v pogovoru na štiri oči –, ogroža delovno mesto predsednika Vlade, ali ogroža predsednika Vlade z govoricami? Samoogrožanje še ni kaznivo dejanje, glede na to, kako se zadevo interpretira, ni in ne more biti. In tudi, ko smo vprašali pripadnike OVS-a, ko smo bili tam: Ali se spomnite, da bi kadarkoli Obveščevalno varnostna služba na ta način preiskovala govorice o kateremkoli načelniku; so vsi rekli: Ne spomnimo se, tega ni bilo. Pa je bilo veliko govoric o veliko načelnikih Generalštaba Slovenske vojske. Lahko bi pa ravnali po drugi alineji, preiskovanje kaznivih dejanj v skladu z zakonom. Potem pa pridemo na 34. člen Zakona o obrambi, ki govori o pooblastilih, in sicer tako: »Delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki opravljajo varnostne naloge in ki jih določi minister,« to je ta drugi odstavek, »imajo v skladu s tem zakonom pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v ministrstvu in Slovenski vojski pooblastila, kot jih zakon določa za policijo.« Zakon o nalogah in pooblastilih policije pa v 34. členu govori o zbiranju obvestil, se pravi točno to, kar so počeli pripadniki OVS-a na Vrhniki. Tu gre lahko samo za dva primera: ali za 161. člen Kazenskega zakonika, ki govori o opravljanju, ali pa za 159. člen Kazenskega zakonika, ki govori o obrekovanju. Ampak kaj je bistveno pri teh dveh členih? Nobeden od teh dveh členov se ne preganja po uradni dolžnosti, lahko samo na tožbo oziroma na prijavo. Načelnica Generalštaba ni nikogar prijavila ne zaradi opravljanja ne zaradi govoric. Pripadniki OVS-a so uporabljali policijska pooblastila, policijska pooblastila pa lahko uporabljajo samo, ko gre za preiskovanje kaznivih dejanj. V tem primeru lahko gre za kaznivo dejanje opravljanja ali obrekovanja, ki pa se ne preganja po uradni dolžnosti, temveč na predlog. In ker načelnica ni podala tega predloga, niti noben drug, to so pripadniki sami jasno povedali, da ni to predkazenski postopek, da ni bila vložena prijava; tega niso mogli početi niti po drugi alineji drugega odstavka, ki govori o preiskovanju kaznivih dejanj v skladu z zakonom. Ni šlo za ogrožanje načelnice, ni šlo za ogrožanje delovnega mesta, ni bila podana kazenska ovadba, ni bila podana prijava na policijo; kar pomeni, da po policijskih pooblastilih pripadniki Obveščevalno varnostne službe na Vrhniki ne bi smeli delovati. In tu je jasna odgovornost in jasna kršitev Zakona o obrambi in Zakona o nalogah in pooblastilih policije s strani ministra za obrambo in tudi s strani direktorja OVS-a. Da pa to drži, je pa včeraj na zaslišanju sama načelnica povedala, ko je na vprašanje: Ali ste pred 3. aprilom, ko so potekala zaslišanja na Vrhniki, podali kazensko ovadbo?; rekla: Je nisem. In tudi, da je kazensko ovadbo podala šele potem, ko je dobila poročilo OVS-a. To se pravi, da gre za ponovno zlorabo Obveščevalno varnostne službe, ker so delali nekaj, zato da je načelnica Generalštaba imela podlago, da vloži kazensko ovadbo. Še načelnica je zlorabila Obveščevalno varnostno službo. Gospe in gospodje, če to ni dovolj, da odide minister, glede na to, da je prejšnji mandat odšel minister, ki je Obveščevalno varnostni službi naročil – naredite mi analizo negativnih učinkov prodaje Telekoma za nacionalno varnost, kar pomeni, da so se lahko trije usedli, zadevo predebatirali in napisali, ne da bi šli na Telekom Slovenije, ne da bi karkoli drugega naredili v operativnem smislu; je ta zloraba eklatantna in bistveno hujša.

Veliko govoric. Poglejte, kaj je dejal državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve Dobran Božič glede načelnice: Ena njenih ključnih težav je, da ne zna odklopiti, ne pozna gumba odklop; in ta lastnost človekovemu zdravju prej ali slej izda račun. Kako je pa s to govorico, ali je to tudi neprimerna govorica, ali je to kdo preiskoval, gospe in gospodje? Kaj bi lahko odneslo načelnico Generalštaba, to je bil članek v Delu. Ste šli na Ministrstvo za zunanje zadeve z Obveščevalno varnostno službo ali Sovo, ker tista tam nima pristojnosti? Niste šli, ker ste zlorabili obveščevalno službo, minister je to naredil. Čeprav je bilo veliko govoric, je bil tukaj jasni cilj, to je odstraniti poveljnika Poveljstva sil oziroma povleči sebe ven iz lastnega zosa; kajti kot je pisal eden od medijev, 8. marca je na Ministrstvu za obrambo potekal kolegij glede 59. člena Zakona o službi v Slovenski vojski, glede dodatka za obremenjeno delo oziroma povečan obseg dela. Tam naj bi minister Erjavec z načelnico tako ravnal, da se je zlomila, ven prišla vsa objokana in potem je tri tedne ni bilo več v službo. In ker se je minister Erjavec zbal, da ga bo načelnica ovadila zaradi mobinga, je speljal pač zadevo, kakršno je speljal – da Škerbinc načrtuje odstavitev načelnice, da pride nazaj Dobran Božič in nekaj je bilo treba storiti. In to je zgodba, ki jo je minister potem odvil, čeprav so pripadniki in pripadnice in da je tudi sam poveljnik Škerbinc glede na magnetogram, ki ga imate, dejal, da je prišlo do tega, da enostavno je samo poslušal miriti, da je kritiziral vse, ki so kritizirali načelnico, da jo je branil.

Kar se tiče 2. točke, nezakonita odstavitev, piše v 45. členu, da se poveljnike, vključno z načelnikom Generalštaba, namestnike poveljnikov in druge pripadnike stalne sestave imenuje in razrešuje na formacijsko dolžnost v skladu z zakonom, brez interne in javne objave, na podlagi službenih potreb. To je tisto, česar minister za obrambo ne razume; in je ravnal v skladu z zakonom. Kajti v 98.a členu jasno piše: »Za službene potrebe iz prvega odstavka tega člena se šteje: popolnitev ali dopolnitev formacijskih dolžnosti, za katere je popolnitev predvidena z organizacijskim ukazom, oziroma ki je potrebna za delo poveljstva ali enote: popolnitev formacijskih dolžnosti, ki so nepopolnjene, pa je njihova popolnitev predvidena s pripadniki stalne sestave; popolnitev formacijskih dolžnosti, s katerimi se vzpostavlja neprekinjena linija poveljevanja.« Gospe in gospodje, brigadir na prehodni formaciji ni službena potreba. Minister Erjavec je rekel: Lahko se razreši kogarkoli brez obrazložitve. To velja samo v primeru načelnika Generalštaba Slovenske vojske po enem letu, ko minister nastopi svojo funkcijo. Pri vseh ostalih pa je treba po Navodilu o pooblastilih za imenovanja in razrešitve v Slovenski vojski v 2. členu: »Načelnik Generalštaba Slovenske vojske predlaga ministru za obrambo s pisnim obrazloženim predlogom imenovanja in razrešitve poveljnikov in njihovih namestnikov, ki jih v skladu z zakonom imenuje in razrešuje minister za obrambo.« V Pravilih službe v Slovenski vojski jasno piše, da mora biti pisno obrazložena razrešitev. Tega ni bilo, to je bilo kršeno. Minister je rekel: Ja, brigadirja Škerbinca smo razrešili s funkcije načelnika štaba Generalštaba Slovenske vojske in ga imenovali za poveljnika Poveljstva sil Slovenske vojske. V tem primeru seveda gre za službeno potrebo. Da pa ti razrešiš poveljnika Poveljstva sil Slovenske vojske, ga postaviš na predhodno formacijo, v Poljče v eno pisarno, kjer nima nobenega dela, Poveljstvo sil pa je še tri tedne brez poveljnika, to ni službena potreba. Če bi brigadirja Škerbinca takoj imenovali na drugo funkcijo, gre za službeno potrebo; če ga daš na predhodno formacijo, njegovo poveljniško mesto pa pustiš prazno, pa to ni in ne more biti službena potreba. Vse nadaljnjo, kar se je dogajalo, ko je prejel omenjeno odredbo, ko je podal odgovor v navedenem ugovoru v zakonitem roku, ni bilo odločeno, ni prejel odgovora, vse to predstavlja kršitev zakonodaje.

Tretja točka, streljanje na Počku. Minister ni vedel, da se bo streljalo na Počku, minister ni vedel o Počku nič, čisto nič. To je piar sporočilo Ministrstva za obrambo, naslov je: Odobrene aktivnosti na območju poligona Poček za marec 2019. 26. marec, streljanje od polnoči do tretje ure s težkimi kalibri, povečan hrup zaradi letal in eksplozij. 27. marec, od polnoči do treh zjutraj, streljanje, povečan hrup zaradi streljanja s težkimi kalibri, zaradi naleta letal in eksplozij. Sporočilo za javnost, ki je bilo pred vajami poslano, kaj se bo marca dogajalo na Počku, gospe in gospodje. Kakšen je minister, ki ne ve, kaj se dogaja v lastni hiši; kakšen je minister, ki ne ve, kaj počne njegova piar služba; kakšen je minister, ki izjavi: Ja, pisalo je v aneksu, da bodo imeli Američani 120-milimetrske minomete, ampak to ne pomeni, da jih bodo uporabljali. Gospe in gospodje, poglejte si časovnico današnje razprave, Karl Erjavec – 120 minut. In to je tako, kot da bi potem, ko bo minister prišel za mano, jaz jutri rekel: Ja, pisalo je, Karl Erjavec – 120 minut, ampak to še ne pomeni, da bo on govoril. Ja, seveda bo govoril, če je interpeliran in če mora odgovoriti! Kje si videl vojsko, ki bo pripeljala 120-milimetrske minomete in jih ne uporabila?! To ni bila tiha vaja, to je bila vojaška vaja, vojska je bila tam, da strelja. Minister je pooblastil polkovnika Rodeta in tudi polkovnika Zakrajška, da z Američani vse dogovorita. Dogovorjeno je bilo, tista tabela, kjer piše, je treba gledati dva stolpca, kdo bo sodeloval na vaji – Slovenska vojska ob podpori 60 milimetrov in 72. brigada ameriške vojske, kjer pa ne piše nič, kakšno orožje bodo uporabljali. V aneksu pa piše, da bodo imeli 120-milimetrske minomete; in v skladu z vajo in v skladu z dogovorom, da bodo streljali od polnoči do treh zjutraj s težkimi kalibri. Če to ni dovolj za vas, gremo naprej. Poročilo o izvajanju aktivnosti na OSVAD Poček. Takrat je minister potem takoj zahteval poročilo načelnice Generalštaba Slovenske vojske: »Pri načrtovanju aktivnosti so bile z dogovorom dogovorjene naslednje omejitve: streljanje se ob sobotah, nedeljah in praznikih ne bo izvajalo, razen ob usposabljanju enot, popolnjenih s pogodbeno rezervo, in vojnih enot Slovenske vojske; nočno streljanje se bo izvajalo največ deset dni v mesecu, junija, julija, avgusta in septembra največ do 23. ure.« Marec sem ne paše. Potem pa o povečani požarni ogroženosti in ostalo. Načelnica je večkrat rekla: Ja, imamo dogovor z Občino Postojna, Občina Postojna je od njega odstopila, ampak mi se ga še naprej držimo, streljamo lahko ponoči do deset dni, poleti pa samo do 23. ure. »Iz obvestila o odobrenih aktivnostih na območju poligona Poček za mesec marec 2019 izhaja, da so bile aktivnosti načrtovane in sovpadajo z ostalimi načrti in ukazi ter da je bila o njih obveščena javnost.« Se pravi, javnost je bila obveščena, minister ni bil obveščen. Ali minister ni minister ali minister ni del javnosti? Še dodaten razlog, da gre minister, ki ne ve, kaj se mu v lastni hiši dogaja. »Pri tem smo upoštevali usmeritve ministra za obrambo, da se kljub odstopu Občine Postojna od dogovora med Mors in Občino Postojna striktno držimo določil in omejitev iz le-tega. Te jasne usmeritve so bile delegirane po liniji poveljevanja in kontrole na podrejene poveljnike poveljstev in enot, ki izvajajo aktivnosti na tem območju. Usmeritve so vključene v akte vodenja in poveljevanja. Pri izvajanju vaj se tako navodila in usmeritve dosledno tudi upoštevajo. Usmeritve in navodila so razvidna iz prilog tega poročila.« Pa še tisto, kar je bistveno, spoštovani kolegice in kolegi, tudi v primeru vaje Sokol je potekalo načrtovanje in usklajevanje ter obveščanje, ne nazadnje smo samo izvajanje aktivnosti na vadišču Poček skladno z dogovorom, usmeritvami in načrti, ki so bili dani s strani Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za obrambo. Streljanje na Počku je potekalo v skladu s smernicami vlade ter smernicami in usmeritvami ministra za obrambo. Z načinom izvajanja nismo kršili nikakršnih normativnih določil. Podpis: generalmajorka Alenka Ermenc, načelnica Generalštaba Slovenske vojske. Minister bi moral tukaj narediti dvoje. Ali reči, da je bilo vse v redu, nihče ne bo za to odgovarjal; ali reči – prevzemam objektivno odgovornost, odstopam; ali pa odsloviti načelnico Generalštaba Slovenske vojske. Še prej pa reči njej: Zahtevam, da mi daš dokazilo o tem, da si pisni ukaz dala Poveljstvu sil, da se ne sme streljati. Ampak tega ni naredila, ker je napisala, da je bilo vse v skladu in tako, kot mora biti. Kaj se zgodi potem? Potem minister za obrambo reče: Ne, ne, ta dokument ne velja; velja tisti aneks. Ko odpreš tisti aneks, tam piše, da bo na vaji sodelovala 72. brigada ameriške vojske in Slovenska vojska z omejitvami 60 milimetrov. Se pravi, so streljali Američani; glede na to, da bi lahko streljali, so tudi streljali. Ko to pade, reče minister, da je pisalo, da bodo 120-milimetrski minometi, ampak jaz nisem mislil, da jih bodo dejansko uporabljali. Ko tudi to pade, reče, da so imeli nek kolegij, kjer je bil tudi poveljnik Škerbinc, kjer je bilo naročeno, naj se ponoči ne strelja. Kje je zapisnik tega kolegija, gospod minister? Laž na laž, izmišljotina na izmišljotino in to je minister za obrambo Republike Slovenije. Katastrofa, gospe in gospodje. Kako boste lahko glasovali v podporo takšnemu ministru? Kakšna bo vaša lastna kredibilnost? Kakšna bo kredibilnost tistih, ki se izgovarjate na etiko in moralo, ki govorite, kako boste z novo politiko državljanom dali neko upanje; zagovarjate pa 20-letnega ministra, kjer se povsod stalno dogajalo ene in iste stvari. Kaj je brigadir Škerbinc dejal glede tega? »Minister za obrambo je podpisal dva akta za to konkretno vajo. Dvakrat je pooblastil, enkrat poveljnika 72. brigade, enkrat poveljnika, takrat še ne mojega, ki je odgovoren za usposabljanje. V obeh dokumentih, ki imata status »mednarodnega sporazuma«, je tudi jasno navedeno, da se bo streljalo z 120 milimetri. Midva z načelnico nisva vedela.« Seveda sta vedela. Minister, podpisali ste dva akta. Vi ste tisti, ki ste vojski dali nalogo, da se skupaj z Američani usposablja; in v tem aktu ste vi povedali, da bodo Američani streljali od 120 milimetrov, 40 milimetrov in ne vem, kaj vse. Jaz razumem, da če jaz kot poveljnik sil nekaj ur nisem bil več siguren, kakšna so pravila igre na Počku, po kakšnih pravilih jaz sedaj streljam – ali po teh, ki jih imamo v vojski, za katerimi stoji Generalštab, ki je moj edini nadrejen organ poveljevanja; ali pa po nečem, kar preberem iz časopisov, ali po čem drugem, Kasneje poveljnik reče, da je potem v skladu s tem, kar je bilo v medijih, da je ustno odredil, da se ponoči več ne strelja, 4. aprila pa v skladu z državnim sekretarjem Grošljem in Boštjanom Šeficem, ki je bil zadolžen za Občino Postojno, tudi pisno izdal takšen ukaz. Minister pa se je sprenevedal, štirikrat, petkrat spreminjal izjave, zakaj je bil poveljnik razrešen – zaradi nočnega streljanja na Počku, zaradi govoric o zdravstvenem stanju, potem zaradi obojega, potem zato, ker je on samo podpisal, predlagala je načelnica; in nenazadnje zato, ker mu načelnica ni več zaupala. Katera od teh pet verzij, gospod minister, je tista prava? Kaj ste v zadnjem mesecu sploh povedali po resnici? Zakaj škodite ugledu funkcije ministra za obrambo, zakaj škodite Slovenski vojski?

Zadnja točka, ki smo jo napisali, je izguba dobršnega števila pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, ki se pod ministrom za obrambo Karlom Erjavcem nadaljuje. Prekinil je nakup 8 x 8 ravno zaradi stvari, na katere je opozarjal poveljnik Škerbinc. In ko poveljnik Škerbinc predlaga načelnici Generalštaba Slovenske vojske, da naj ovadimo tiste, ki so ta projekt zavozili, ali veste, kaj mu je načelnica rekla: Gospod brigadir, soborcev se ne ovaja. Čez en mesec pa sama poda kazensko ovadbo proti njemu. Če ste že zlorabljali Obveščevalno varnostno službo, gospod minister, tudi če tole izpade nesramno ali grdo, mene resnično skrbi, če imamo načelnico, ki je doživela v mirnem stanju živčni zlom. Potem bi morali to raziskati, ker to pa ogroža nacionalno varnost, če imamo takšno načelnico. Pa tudi to bi bilo nezakonito. Lahko bi uporabili zakonite vzvode za pogovor z brigadirjem in tudi z načelnico, ampak tega seveda niste storili. Naše napovedi so se uresničile; to, kar piše v Beli knjigi, ki jo minister pripravlja, je točno to, kaj se bo s Slovensko vojsko dogajalo, napisali boste številko 6 tisoč 500 pripadnikov stalne sestave. In včeraj je načelnica rekla: Naj vas raje zanima tistih 6 tisoč 544 pripadnikov. Mislim, da je rekla to številko. Pohitite z Belo knjigo, ker čez štirinajst dni jih bo že pod 6 tisoč 500. In tudi za ta nova merila, ki jih boste uporabili, bo ocena negativna, ker jim ne boste zadoščali.

Zanimivo pa je, da te agonije ne preseka predsednik Vlade Marjan Šarec. Do sedaj so vidni predstavniki Vlade in koalicije odhajali zaradi sendvičev, neprimernega vedenja, maket. Najbolj škodljiv superminister vseh časov Karl Erjavec, ki je očitno kršil zakonodajo in javno lagal, pa še kar vedri pod soncem predsednika Vlade Marjana Šarca; tudi zato, ker Marjanu Šarcu to ugaja. Karl Erjavec je neprepoznan, Kar Erjavec je politično uničen, dobesedno klečeplazi pred predsednikom Vlade. Ali kdo pozna Karla Erjavca, da bi rekel: Dobro je, da je LMŠ dobila toliko evroposlancev. Potrdil bom evropskega komisarja, ki ga predlaga predsednik Vlade. Vi ne rušite mene, ampak rušite Vlado. Dobrikanje, malikovanje? Takšen minister predsedniku Vlade ugaja in zaradi tega minister očitno ostaja. Ta interpelacija ne bo zapečatila usode Karla Erjavca, njegova usoda je zapečatena, politične kariere Karla Erjavca je konec. V Državni zbor ni bil izvoljen, njegova stranka je izgubila evroposlanca, poraz za porazom. Ampak to ni naša stvar. Oblast pa je vendar slast, gospod premier, in za oblast ste pripravljeni sprejemati najbolj gnile kompromise in podpirati sistemsko korupcijo. To niso moje besede, ampak je to dejal dr. Balažic, ko je dejal: »Erjavec je lastnoročno uvedel in legitimiziral nevarni presedan, in sicer deformacijo koalicijske pogodbe v politični dogovor z denarnimi zahtevki za svojo klientelo. To kaže na uspešno ugrabitev države državljanom in seveda na sistemsko korupcijo. Plačevanje denarja vseh državljanov za politično mobilizacijo ene stranke, zakodirano v koalicijski pogodbi, ne more biti drugega kot sistemska korupcija.« Ali je premier neveden, da tega ravnanja Karla Erjavca ne prepozna, ali pa je premier preprosto na nivoju Karla Erjavca. S takšnim tempom razgradnje Slovenske vojske kmalu ne bo več. In kdo bo branil nas in tudi predsednika Vlade v primeru, da se kaj zgodi? Minister Erjavec? Takrat nobena ograja ne bo dovolj visoka, gospod premier, ne glede na to, s katerega zornega kota se jo pogleda, in ne glede na to, kdo prešteva zidake v njej. Premier bi moral potegniti svoje, vendar pa je tudi morala premierja vprašljiva. Nekdo, ki javno hodi v stolnico po obhajilo, hkrati pa otroke, ki obiskujejo katoliške osnovne šole, tako prikrajšuje in jim krati človekove pravice, je predsednik Vlade, ki je na nivoju ministra Erjavca. Zato mora minister Erjavec oditi. Hvala lepa.