Govor

Marjan Šarec

Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec.

Prvo vprašanje, zakaj Slovenija tako slabo črpa Evropska sredstva in zakaj ji ne namenimo večje pozornosti. Slovenija pri izvajanju kohezijske politike bistveno ne odstopa od ostalih držav članic, saj je po podatkih evropskega Računskega sodišča zaostanek za EU 3,1 %. Je pa res, da to še vedno ni zadovoljivo in Slovenija je do konca leta 2018 v primerjavi z ostalimi državami članicami iz evropskega proračuna prejela 24,2-odstotni delež sredstev. Državni zbor se je februarja letos seznanil s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020, iz katerega je razvidno, da je delež črpanja konec leta 2018 dosegel 16 %. Podatki kažejo, da se je od takrat intenziteta črpanja povečala, tako da je konec septembra delež počrpanih sredstev zrasel na 26,4 %. Do konca leta pričakujemo še nekoliko boljši rezultat, saj se v zadnjih mesecih leta dinamika in vrednost izplačil iz slovenskega proračuna in posledično tudi iz evropske blagajne bistveno povečata. Poudariti pa je še treba, da se je Slovenija v letih 2014 in 2015 ukvarjala predvsem s sredstvi iz programskega obdobja 2007–2013. To je tistih znamenitih enajst projektov, ki so prišli potem naknadno v izvajanje. Izvajanje projektov in programov je v polnem teku. Od januarja 2014 do konca avgusta 2019 je bilo izdanih za 2,52 milijard evrov odločitev o finančni podpori za projekte, programe oziroma javne razpise, kar predstavlja 82 % razpoložljivih sredstev. To je del, ki ga financira Evropska unija. Do konca avgusta 2019, je Slovenija Evropski komisiji posredovala za 779 milijonov evrov zahtevkov oziroma 25 % razpoložljivih sredstev, konec septembra pa se je ta vrednost dvignila na 812 milijonov evrov, kar predstavlja 26,4 % vseh razpoložljivih sredstev.

Kar se birokratskih ovir tiče, je Slovenija leta 2015 z nadaljnjimi spremembami sprejela Uredbo o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 ter vse spremljajoče spremembe uredbe, v kateri natančneje določa udeležence, njihove naloge, načrtovanja evropske kohezijske politike, način izbora operacij, njihovo potrjevanje ter izvajanje operacij. Torej zavezujejo nas ta pravila, ki jih določa uredba.

Še kako pomembno je, da sistem deluje učinkovito, transparentno, predvsem pa da je prijazen do uporabnika. Tako bi bili tudi hitrejši in bolj učinkoviti v zvezi s črpanjem evropskih sredstev. Seveda pa postopek ni tako enostaven, kot bi si ga želeli. Sistem koriščenja evropskih sredstev je kompleksen in zajema več faz. Pet jih je, ki med drugim vsebujejo oceno vlog za odobritev evropskih sredstev za posamični javni razpis, izvedbo postopkov, kot so denimo razpisi in sklepanje pogodb, izbor izvedbe projekta, informacijski sistem. Šele četrta faza predstavlja črpanje sredstev. Zadnja, peta faza predstavlja preverjanje zahtevkov na Evropski komisiji in plačilo sredstev iz proračuna Evropske unije na podračune pri Banki Slovenije. Preverja jo tudi Evropsko računsko sodišče v sklopu transakcij zaključnega proračuna Evropske unije in je odvisna od vseh predhodnih faz. Po objavi predloge prihodnjega večletnega okvira 2021, to, kar se nanaša na nov večletni finančni okvir 2021–2027, prihajajo pogajanja o tem pomembnem dosjeju v sklepno fazo šele to jesen. Sedaj smo politično razpravo začeli na zadnjem evropskem svetu prejšnji petek, ko je beseda tekla predvsem o vprašanju, kako velik večletni proračun želimo. Slovenija vztraja na tako visoki številki, kot jo je predstavila komisija, ker nismo za zmanjšanje. Konkretna pogajanja pa je pričakovati šele decembra. Pred tem pa naj bi finsko predsedstvo v prihodnjih tednih končno predstavilo tudi pogajalski okvir s številkami, potem pa se lahko pogajanja začnejo.

Z ozirom na dejstvo, da se prava pogajanja še niso začela, je v končnem pogajalskem izkupičku prezgodaj govoriti. Res pa je, da so predvsem neto plačnice na strani, da je treba … / izklop mikrofona/