Ja, hvala lepa, je prišlo do zamenjave. Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej ministrici!

V Slovenski demokratski stranki smo predlagali splošno razpravo glede te novele zakona. Ministrica je uvodoma dejala, da ne gre za ne vem kako obsežno spremembo. Po eni strani mogoče to drži, predvsem zaradi tega ker smo po dobrem letu dni te vlade pričakovali, da bomo v tej noveli Zakona o prevozih v cestnem prometu dobili en del uresničitve tistega, kar je bilo pred dobrim letom dni v koalicijski pogodbi Šarčeve vlade tudi zapisano. In tega žal ni. Treba pa je povedati, da v enem delu gredo te spremembe v pravo smer. Omenila jih je že ministrica, in sicer glede razširitve in odprave nekih formalnih pomanjkljivosti pri uporabi subvencioniranja vozovnice v javnem potniškem prometu za posamezne kategorije predvsem šolajoče populacije v tistem delu, kjer gre za nekatere formalne razbremenitve, ki so v temu zakonu bile zapisane preveč formalistično in po nepotrebnem. Vendar pa smo pričakovali vseeno boljše rešitve, več rešitev v korist uporabnika, predvsem pa nismo pričakovali ponovnega odlaganja prenove javnega potniškega prometa.

Ministrica je dejala, da s to novelo ustvarjamo pravne podlage za javni potniški promet. Nobenih pravnih podlag ne ustvarjamo za javni potniški promet, ampak samo podaljšujemo obstoječa koncesijska razmerja, za katera vemo že leta, da niso ustrezna in da bi jih bilo že zdavnaj treba postaviti na novih osnovah. In to je tudi eden izmed razlogov, glede katerega lahko že zdaj povem, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke v nadaljevanju, ko bo danes, predvidevam, odločeno, da gre ta zakon naprej, te novele ne bomo podprli kljub nekaterim dobrim rešitvam, če se ta rok ne bo skrajšal. Ker je ta dveletni rok in dveletno odlaganje samo ponovno potuha temu, da se nič ne bo storilo še nadaljnjih pet ali pa deset let, ključne koristi od te neprenove sistema pa imajo posamezni javni prevozniki in ne država in ne posamezni uporabniki.

Ključne spremembe se nanašajo, kot je bilo že omenjeno, na temeljne kvalifikacije voznikov, na upravljavca prevoza v podjetju, na enotno vozovnico in na koncesije v javnem potniškem prometu. Glede temeljnih kvalifikacij pozdravljamo to formalno spremembo. Menimo, da bi se dalo narediti še korak naprej. Nikjer v evropski direktivi ni zapisanih 35 ur pri ponovnem petletnem usposabljanju. Te ure in te zahteve si izmišljamo sami, tako kot pri vozniškem izpitu. Jaz sem zadnjič povedal, da imamo recimo pri vozniškem izpitu tudi za nekoga, ki obvlada in ki bi lahko vozil samo pet ur, 20 ur minimalne vožnje, za nekoga, ki želi dobiti dovoljenje za čoln do 24 metrov, pa niti ene ure. Tako da nekaj je narobe s to regulativo in verjamem, da tudi tukaj bi se dalo narediti še en korak naprej. Ampak ne glede na to, ta, ki je bil narejen, je v pravo smer in ga pozdravljamo.

Ne pozdravljamo pa sprememb glede upravljavca prevozov v podjetju. Tukaj gre novela v bistveno bolj strogo zaostritev, kot to od nas zahteva evropska regulativa. Po veljavni uredbi Evropske unije je lahko oseba upravljavec prevozov v več podjetjih. Mislim, da v štirih, mi pa to zaostrujemo samo na eno podjetje in še tam bi morala bit ta oseba zaposlena celo za nedoločen čas, kar pomeni po našem mnenju neko oviranje, omejevanje svobodne gospodarske pobude. Predlagatelj pravi, da so to predlagala prevozniška združenja v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije. Ampak ne glede na to, da je to prišlo s te strani, mislim, da taka določba ne bi smela biti sprejeta, ker ovira opravljanje dejavnosti predvsem pri manjših in pomeni preprečevanje nekih aktivnosti na trgu, ki bi jih moral trg urejati sam. Na drugi strani gre pa tudi za nek nepotreben formalizem, ki ga niti v zakon ne bi smeli vnašati, če neka uredba ne bi tega določala, ampak ne določa tega. Pravi v največ štirih podjetjih in nič ne govori o zaposlitvi za nedoločen čas in tako naprej.

Omenjena je bila enotna vozovnica in te prenove na tem področju, ki so predvsem v tem, da se na nek formalen način ta sredstva določijo kot sredstva proračuna Republike Slovenije. Ministrica je dejala, da je bila uvedena letos. Enotna vozovnica je bila uvedena 1. junija 2016 za dijake in študente. Letos je bila razširjena na ostali del populacije. Žal brez kakšnega konkretnega učinka, ker so cene teh vozovnic previsoke. In tukaj efekta seveda ne bo in ga ni. Podatki lahko to povedo. V tem delu smo mi pričakovali, da se bo zgodilo to, kar pravi vaša koalicijska pogodba, in sicer prenova sistema subvencioniranje javnega potniškega prometa. Tega pa ni. Mi imamo sedaj sistem, kjer v enem delu ta javni potniški promet subvencionirajo občine, v drugem delu država. In potem imate avtobuse, ki vozijo na istih linijah v isti časovnici, mogoče z razmakom minute ali dveh. Obe liniji plača tako ali drugače država, občina in država, s to razliko, da na tisti tako imenovani šolski avtobus niti ostali občani ne smejo, tudi če pelje napol prazen ali pa če je na njem samo pet potnikov, sedežev pa 50. Skratka, na tem sistemu javnega prevoza in teh subvencij je ogromna rezerva. Ogromno denarja bi bilo mogoče uporabiti za boljšo dostopnost storitev tudi za ostalo populacijo in za razširitev porabe te enotne vozovnice, ki bi morala postati cenovno ugodna primerljivo sedanji dijaški in študentski na ostale uporabnike. Tukaj smo pričakovali predvsem – žal trenutno nobenega od Poslanske skupine Desus ni tukaj – razširitev na upokojensko populacijo. V enem delu zakona celo o tem govorite, v 2.3. Poglaviten rešitve, kjer so določeni kot novi upravičenci. V ostalih členih pa to ni razdelano. Ali se je to nekje v tem usklajevanju celo dogajalo ali kaj je, ni pomembno. Pomembno je, da bi bilo treba to enotno vozovnico razširiti na ostale uporabnike pod pogoji, ki bi bili za ostale uporabnike ugodni, ker drugače je ne bodo koristili. To nam kažejo sedaj te izkušnje razširitve te vozovnice, ki jo je uvedla ministrica junija letos, ker je cenovno predraga in ljudje po njej ne bodo posegali. Tega ni, bi pa pričakovali v tej noveli, da bi to bilo. Seveda pa je to povezano s tem členom, ki govori o tem, da se obstoječe koncesijske pogodbe v javnem potniškem prometu podaljšajo za dve leti do decembra 2021, kajti zgoditi bi se morala istočasno tudi prenova tega sistema in predvsem prenova voznih redov. Vi imate sedaj na neki relaciji v časovnem razmiku 15 minut dve možnosti, da greste z avtobusom, in eno z vlakom. Vse tri so subvencionirane s strani države, da ne bo pomote. Potem pa nimate dve uri niti ene možnosti. Podlage za to ne bo ustvaril zakon, ampak jih mora ustvariti ministrstvo. Tega ni. Več kot leto dni je že te vlade. Ta zadeva se vleče že zelo dolgo časa. Na pomanjkljivosti te ureditve je opozorilo tudi Računsko sodišče, mislim da, leta 2016. Skrajni čas je, da se k tej zadevi pristopi resno. Mi, če tukaj ne bo prišlo do spremembe, razumemo, da je treba te pogodbe podaljšati, kar je nemogoče sedaj v enem mesecu ali dveh to urediti, ampak ne za dve leti. Tega zakona, če ta člen ne bo spremenjen in še vsi ostali, ne bomo podprli.

Vi ste v koalicijski pogodbi tudi zapisali, citiram: »Ustanovili bomo neodvisnega upravljavca javnega potniškega prometa (DUJPP), s ciljem povečanja dostopnosti za uporabnike bomo uskladili vozne rede in prenovili sistem subvencioniranja javnega potniškega prometa.« Nič od tega ni v tej noveli. Nič. Je pa to nujno treba urediti če želimo okrepiti javni prevoz in če želimo ustaviti to spiralo padanja potnikov javnem potniškem prometu, ki se nam zadnja leta dogaja. Samo v enem obdobju je prihajalo do povečanja, in to je bilo obdobje 2012–2013, ko je bila uvedena subvencionirana vozovnica za dijake in študente, potem se je pa ta premica ponovno pomaknila navzdol.

Kot sem povedal, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nadaljnjemu postopku ne bomo nasprotovali. Vendar pa podpore tej noveli ne bo z naše strani, če v naslednjih fazah ne bodo spremenjeni členi, ki sem jih omenil, predvsem boljša dostopnost do storitev javnega prevoza, cenejša vozovnica za vse uporabnike in krajše obdobje, ko naj bi bili ti postopki prenovljeni. Toliko. Hvala lepa.