Hvala. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovana poslanke, spoštovani poslanci!

Državni proračun je temelji akt, ki opredeljuje letno oziroma dveletno načrtovanje pomembnega dela javnih financ. Je dokument, ki določa politike odhodkov glede na prioritete ob upoštevanju zakonskih obveznosti in sprejetih zavez in je osnovni dokument Vlade. Zgornji meji najvišje dovoljenje porabe sta jasni. Državni proračun za leto 2020 načrtuje porabo 10,35 milijarde evrov, znižano za 100 milijonov evrov iz prvotnih 10,45 milijarde evrov, za leto 2021 pa je 10,455 milijarde evrov. Ocenjeni prihodki v obeh letih presegajo odhodke. Še enkrat poudarjam, prihodki presegajo odhodke in tako omogočajo nadaljevanje poti izboljševanja proračunskega salda tako nominalno kot v odstotku bruto domačega proizvoda. Kljub dobrim gospodarskim trendom nismo imeli lahkega dela. Skrbeti za razvojni in socialni proračun ter hkrati slediti strogemu fiskalnemu pravilu je ena najtežjih in najodgovornejših nalog. Pri pripravi proračuna za leti 2020 in 2021 so bila naša izhodišča: mislili smo na jutri in mislili smo na blaginjo in stabilnost, držali smo se zakona in fiskalnega pravila. Sledili smo tudi načelom previdnosti in gospodarnosti, saj so se razmere in obeti v domačem in tujem gospodarskem okolju začele postopno ohlajati. Naše prioritete pa so razvoj, sociala in izpolnjevanje dogovora glede plač. Smo pa ob tem prekomerni porabi rekli odločen ne. Predlog državnih proračunov je pripravljen ob upoštevanju aktualnih razmer v mednarodnem in gospodarskem okolju. V jesenski napovedi gospodarskih gibanj, objavljeni prejšnji mesec, je Umar poleg tekočih gibanj opozoril tudi na naraščajoče tveganje v mednarodnem okolju. Slovenija je namreč v letu 2018 dosegla gospodarsko rast v višini 4,1 %, kar je za 0,4 % manj kot v prvotni oceni, toliko o volatilnosti napovedovanja. Hkrati je Umar v jesenski napovedi oceno gospodarske rasti za 2019 znižal za 0,6 odstotne točke na 2,8 %. To pomeni, da bo obseg BDP, torej vsega, kar v Sloveniji ustvarimo, za dobre pol milijarde nižji, kot smo prvotno pričakovali. Ob umirjanju konjunkture v mednarodnem okolju se v letu 2020 pričakuje realna rast BDP v višini 3 %, v letu 2021 pa 2,7 %, kar je še vedno bistveno višje od rasti v evrskem območju. Umiritev gospodarske rasti je letos toliko opaznejša, kot je bilo predvideno v pomladanski napovedi. To je v veliki meri posledica negativnega prispevka salda menjave s tujino in nižje rasti bruto investicij. Oboje povezujemo z upočasnitvijo rasti tujega povpraševanja in povečano negotovostjo v mednarodnem okolju. K ohranjanju solidne rasti v napovednem obdobju bo pomembno prispevala domača potrošnja. Njeno rast bosta podpirala gibanje na trgu dela ter še vedno rast plač, še zlasti letos, nekoliko pa tudi v prihodnjih dveh letih, ki se krepi. Nanjo pa poleg omejitev pri ponudbi dela, vplivajo tudi dogovori s sindikati javnega sektorja in zakonodajne spremembe. Kljub temu se bosta rast zasebne in državne potrošnje postopoma upočasnjevala. Prispevek menjave s tujino v bruto domačem proizvodu bo zato zmanjšan. Inflacija se bo v obdobju napovedi postopno zviševala za 1,8 % leta na predvidenih 2,3 % v letu 2021.

Upočasnjena dinamika gospodarske rasti pomeni neposreden signal tudi za doseganje ciljev javnih financ. Počasnejša rast bo otežila doseganje sestavljenih ciljev za državni proračun kakor tudi doseganje javnofinančnih ciljev štirih blagajn javnega financiranja in sektorja država. Zato se je Vlada ob objavi jesenske napovedi nemudoma odzvala in odločila, da bo za leto 2020 načrtovala izdatke državnega proračuna v višini, ki je za 100 milijonov evrov nižja od najvišje dovoljene meje izdatkov, sprejete s fiskalnim okvirom. S tem je upoštevala približevanje določbam v zvezi s fiskalnimi pravili, kot jih določata Ustava Republike Slovenije in Zakon o fiskalnem pravilu.

Ključni element prihodkovne strani državnega proračuna so davčni prihodki, za katere v letih 2020 in 2021 načrtujemo 5,5 oziroma 5,4 -odstotno povečanje. Z davčno politiko zasledujemo načela, ki temeljijo na zagotavljanju predvidljivega, preprostega in stabilnega poslovnega okolja. Letos je bila sprejeta razbremenitev regresa za letni dopust, ki do višine povprečne bruto plače ni več vključen v osnovo za dohodnino. Ta ukrep je seveda trajen in se bo kot višji razpoložljivi dohodek poznal tudi v prihodnjih letih. Ukrepov v smeri razbremenitve plač ni mogoče uresničiti brez upoštevanja makro ekonomske situacije in enostransko, temveč je treba k temu pristopiti s prestrukturiranjem davčnih dajatev, torej s pripravo ukrepov za nadomestitev izpada prihodkov na čim bolj nevtralen način. Pri tem je pomemben tudi celovit pristop in smiselna povezava z ukrepi in spremembami na drugih povezanih področjih, na primer zdravstveni in pokojninski sistem.

V predlogu proračuna 2020 so sredstva, ki jih do konca leta 2020 pričakujemo iz proračuna Evropske unije, ocenjena v višini 1, 1 milijarde evrov, v letu 2021 pa 851 milijonov evrov. Nižji načrtovani prihodki iz EU so posledica postopnega zaključevanja projektov v obstoječi finančni perspektivi. V letu 2021 pa ta predstavlja tudi že začetek obdobja nove finančne perspektive 2021–2027, za katero ovojnice po državah še niso dogovorjene, se pa že izvajajo aktivnosti, povezane s pripravo operativnega programa. Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno s prioritetami, zakonskimi obveznostmi in omejitvami, ki jih narekuje spoštovanje fiskalnih pravil. Rast odhodkov tako zaostaja za rastjo prihodkov.

V ekonomski strukturi po namenih državni proračun v odhodkih 21-odstotni delež namenja tekočim transferom v javne zavode, 13 % gre za stroške dela. Vlada je pri pripravi predloga državnih proračunov predvidela višja izplačila zaradi uskladitve plačnih razredov, napredovanj in dviga minimalne plače. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je namenjenih 13 % državnega proračuna. Med temi dosegajo v letu 2020 največji delež družinski prejemki s starševskimi nadomestili, sledijo jim transferji za zagotavljanje socialne varnosti, drugi transferji posameznikom, transferji nezaposlenim, štipendije in tako naprej. Investicijski odhodki in transferji skupaj predstavljajo 11 % državnega proračuna. Govorimo torej o nekaj več kot milijardi evrov za investicije. Glede na vire so v letu 2020 razporejeni približno po tretjinah: integralna sredstva, namenska sredstva in sredstva EU s pripadajočo slovensko udeležbo. V letu 2021 pa naj bi se delež sredstev EU znižal do konca izvajanja trenutne finančne perspektive, to je do leta 2023. Po vsebini se več kot polovica investicij namenja področju prometa, od tega dve tretjini financiranju železnic in infrastrukture, preostalo tretjino pa za financiranje na področju cest.

Aktivno upravljanje javnega dolga je v zadnjih petih letih pomembno prispevalo k zniževanju bremena obrestnih izdatkov državnega proračuna, ki so se tako od leta 2014 znižali za skoraj 300 milijonov evrov in predstavljajo 7,3 % odhodkov državnega proračuna. V prihodnih letih načrtujemo nadaljnje zniževanje obrestnih izdatkov, in sicer 752 milijonov evrov v letu 2020 in 697 milijonov evrov v letu 2021. S tem bo državni proračun prispeval k zniževanju dolga sektorja država, ki je za leto 2021 ocenjen na 58,6 % BDP in se bo prvič po letu 2012 vrnil pod maastrichtsko določeno mejo 60 % BDP. S tem se Slovenija uvršča med tiste redke evropske države, ki hitro oziroma v našem primeru najhitreje znižuje javni dolg.

Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 predsedovala Svetu Evropske unije. To je velik izziv zaradi kompleksnosti operativnega vodenja in organizacijskih, kadrovskih ter finančnih dejavnikov ter terja ustrezno proračunsko načrtovanje. Na podlagi lastnih izkušenj, izkušenj primerljivih držav članic, ki so pred kratkim predsedovale Svetu Evropske unije, in opravljenih simulacij pričakujemo, da bodo stroški predsednikovanja znašali okoli 80 milijonov evrov. Od tega jih je v letu 2020 načrtovanih 20 milijonov evrov, v letu 2021 pa 48 milijonov evrov.

Vsebinski vidik državnega proračuna kaže programska struktura, ki je razdeljena v 24 politik, ki se delijo v programe in podprograme ter so organizirani tako, da omogočajo spremljanje ciljev in kazalnikov za posamezno raven. Ta struktura izdatkov pomaga odgovoriti na vprašanje, zakaj se porabljajo javna sredstva ter zakaj se izvaja posamezen proračunski program. Največ sredstev se nameni za politiko izobraževanja in športa, ki predstavlja 18 % proračunskih odhodkov. Največje povečanje v letu 2020 za 17 % beležimo na politiki Znanost in informacijska družba. Namen je dolgoročno povečevanje konkurenčnosti in dodane vrednosti gospodarstva. Sredstva bodo namenjena predvsem javnim raziskovalnim zavodom za usposabljanje in razvoj znanstvenih kadrov, za raziskovalno opremo, sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih infrastrukturah, za raziskovalne projekte ter znanstveno literaturo. Politika trga dela predstavlja 3 % izdatkov državnega proračuna, vendar preko prilagodljivosti politik lahko pomembno prispeva h gospodarskemu razvoju in kakovosti življenja. Na izziv demografskih sprememb in tudi na izziv poznega vstopa mladih na trg dela in zgodnjega ali pa, še bolje, prezgodnjega izstopa starejših s trga dela, odgovarja novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je Vlada potrdila v četrtek. Z vidika razvoja je pomembno povečanje stopnje delovne aktivnosti v mlajših in starejših starostnih skupinah, k čemur bo pripomogla tudi hitrejša aktivacija brezposelnih preko predlagane spremembe pogoja za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelne.

Pomembni ukrepi na trgu dela so še ukrepi aktivne politike zaposlovanja in socialne aktivacije. Cilj slednjih je pomagati dolgotrajno brezposelnim in dolgotrajnim prejemnikom denarne socialne pomoči, da se znova aktivno vključijo v družbo, če je le mogoče, tudi v zaposlitev. Nadalje so pomembni ukrepi za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. To je prilagodljiv in skrajšan delovni čas, promocija zdravja na delovnem mestu, prilagoditve delovnega mesta starajoči se populaciji in vseživljenjsko učenje.

Slovenija prioritetno vlaga tudi v povečanje nacionalne varnosti in izvajanje nadzora nad državnim ozemljem za namene razvoja obrambnega sistema in zagotavljanja nacionalne odpornosti in sposobnosti za uresničevanje sprejetih mednarodnih zavez države Natu smo zato namenili dodatna sredstva za doseganje postopne nominalne rasti obrambnega proračuna oziroma za dvig obrambnih izdatkov v odstotku bruto domačega proizvoda. Tudi za področje zagotavljanja notranje varnosti, izvajanja nadzora nad državnim ozemljem ter za ukrepe migracijske politike tokov se v prihodnjih letih načrtuje več sredstev. Ta bodo usmerjena v nadgradnjo varovanja državne meje, skladno z evropskimi in nacionalnimi predpisi in standardi ter za ukrepe za izboljšanje varnosti prometa.

V računu finančnih terjatev in naložb so načrtovani izdatki zlasti na področju podjetništva in konkurenčnosti, lokalne samouprave, mednarodnega razvojnega sodelovanja in energetske učinkovitosti. V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, povezano s financiranjem preseganja izdatkov nad prejemki in s financiranjem odplačila dolgov. V letu 2020 je predvideno odplačilo dolga v višini 2,047 milijarde evrov, v tem bo za financiranje načrtovanega primanjkljaja izračuna finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga potrebna zadolžitev v višini 1,59 milijarde evrov. V letu 2021 je predvideno zadolževanje v višini 2,74 milijarde evrov in odplačilo dolgov v obsegu 3,18 milijarde evrov. Proračuna za leti 2020 in 2021 sta pripravljena ob zavedanju, da se gospodarska rast umirja in da je treba zaustaviti prekomerno porabo ter omejiti sistemske pritiske na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Za doseganje tega nujno potrebujemo strukturne ukrepe, še bolje pa bi bile celovite strukturne reforme, ki bi upoštevale soodvisnost posameznih sistemov in optimizirale učinkovitost in fokus porabe javnega denarja.

Okrog predlogov proračunov za leti 2020 in 2021, ki ju bomo po dolgotrajnih usklajevanjih na strani Vlade danes pospremili na pot zainteresiranih delovnih teles v Državni zbor, je bilo prelitega že dosti črnila. V zraku so tudi že napovedi dopolnil, ki naj bi povečevala odhodkovno stran. Dovolite, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, da vas ob tem spomnim na našo skupno zavezo, ki jo predstavlja ustavno določilo uravnoteženih javnih financ. Fiskalno pravilo ne sme biti samo skrb finančnega ministra, ampak odgovornost izvršilne in zakonodajne veje oblasti. V končni fazi je proračun v pretežni meri ogledalo tega, kar se sprejme v tej dvorani. Kot veste, je proračunskega prostora za financiranje nezakonskih obveznosti in prioritet z vsakim novo sprejetim zakonom, ki ima finančne posledice, in takšnih je seveda večina, vse manj. Opozarjam na dejstvo, da se na eni strani izraža skrb za spoštovanje fiskalnega pravila in po drugi strani vlagajo predlogi zakonov, ki znižujejo prihodkovno in povečujejo odhodkovno stran Državnega proračuna. Oboje hkrati pa ne gre.

Proračuna, ki sta pred vami, sta proračuna, kjer so v obeh letih prihodki višji od odhodkov, kar pomeni, da bodo, kot se v času gospodarske rasti pričakuje, javne finance beležile presežek. Pogled v preteklost nam pokaže, da je takih proračunov, z izjemo letošnjega in lanskega, praktično ni bilo. Rezultat tega je 24 milijard javnega dolga kot posledica preteklih proračunskih primanjkljajev. To je dolg, ki ga lahko znižamo na dva načina: s prodajo državnega premoženja ali, še bolje, s preudarnim vodenjem javnih financ, ki v posameznem letu izkazujejo presežke. Naša vlada se je odločila, da bo v 7. in 8. letu gospodarske rasti, gledano v globalnem smislu, pa čeprav se dinamika rasti v zadnjem času upočasnjuje, pripravila proračuna s presežkom. Pri tem pa ne morem mimo tega, da vas opozorim še na en pomemben vidik javnih financ. Javnofinančni prihodki in s tem fiskalne možnosti so omejene. Nalaganje novih in novih obveznosti na pleča državnega proračuna ima zgornjo mejo – to smo bolj ali manj dosegli.

Zato, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, apeliram na vse vas, da se namesto zahtev, da določeni resor dobi več kot lani, vprašamo tudi, kakšna je učinkovitost porabe na posameznem področju, kakšen je cilj določenega ukrepa, ali dosega načrtovane cilje. Naša skupna naloga je, da zagotovimo učinkovito in transparentno porabo davkoplačevalskega denarja. Pred nami je še veliko dela. Vsi proračunski porabniki bi se morali zavedati, da bomo morali še veliko postoriti. Obnašati se moramo racionalno, gospodarno in predvsem odgovorno. Prepričan sem, da se tega zavedamo vsi. Naj končam. Tu smo, da delamo za blaginjo vseh generacij naših ljudi. Hvala.