Hvala za besedo! Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 sta prva proračuna, ki ju je v celoti pripravila in sprejela ta vlada. Sta rekordna, to je njun najpogostejši opis in je dejstvo. Še nikoli doslej namreč država ni imela višjih prihodkov in prav zato so ob upoštevanju fiskalnega pravila lahko višji tudi izdatki. Obseg teh smo s prvotno potrjenih 10,45 milijarde sicer za odstotek znižali na 10,35 milijarde, a to še vedno pomeni za 190 milijonov višje izdatke kot letos. Ne le iskali, tudi našli smo primerno ravnotežje med razvojno in socialno naravnanostjo, ob tem pa sledili prioritetam vlade, in to so zdravstvo, znanost, gospodarstvo in obrambno-varnostni sistem. Pomembno je, da predlogi proračunskih dokumentov sledijo domačemu, sicer izrazito strogemu fiskalnemu pravilu ter ohranjajo javnofinančno vzdržnost in stabilnost. Od leta 2018 imamo proračunski presežek, ki bo prihodnje leto znašal 0,9 % BDP. Hkrati znižujemo javni dolg, še vedno se zvišuje število zaposlenih, tudi gospodarska rast ostaja ugodna – vsaj za zdaj. Imamo vse razloge za zadovoljstvo in optimizem, a z nekaj tako treznosti kot tudi opreznosti. Zaradi odvisnosti države od mednarodnega okolja namreč ni nikakršnih jamstev, da bo pri tem tudi ostalo. Gospodarstvo se ohlaja, in to ni več samo realnost velikih, denimo Nemčije, pač pa tudi nas. Prav zato je Umar svojo jesensko napoved gospodarske rasti prilagodil in vlada je temu sledila. To pa nikakor ne pomeni, da je čas za zlovešče scenarije, paniko ali pesimizem. Nikakor. Ne gre za varčevanje, gre le za nekolikšno znižanje predvidene porabe. Gre za razsodnost in preudarnost, ki sta kljub ugodnim kazalcem nujni. Pravočasne reakcije so namreč pomembne. Bolje biti nepotrebno previden, kot nespametno pogumen.

Javne finance, zlasti ko načrtujemo nacionalne politike in oblikujemo strukturne ukrepe, terjajo veliko potrpljenja, usklajevanj, včasih tudi vizionarskega razmišljanja. Predvideti je treba kam in kako bomo vodili Slovenijo v prihodnje. Dolžni smo razmišljati včasih neklasično, vedno in nujno pa dolgoročno in ne zgolj za mesece oziroma leta lastnega mandata. Še zlasti ko gre za proračunske dokumente, je treba ravnati trezno ter realno oceniti stanje in zmožnosti države. Le tako bodo cilji glede na nacionalne interese in politike ovrednoteni tako, da nam proračuna ne bo treba popravljati. Kot veste, ga bo ocenjeval tudi Bruselj.

Želim pa dodati še nekaj, kot si je ni rebalans, si tudi proračuna za prihodnji dve leti ne zaslužita zahteve za oceno ustavnosti. Čeprav številke kažejo dobro sliko, ni zadovoljstva. Želja po več in več megli pogled na realnost. Gospodarska rast pač napaja apetite. Več je denarja, več je tudi pričakovanj, a naj bom jasen. Čudi me pomanjkanje vedenja ali pa zavedanja tudi nekaterih v teh klopeh, da je približno 95 % proračuna že zasedenega z zakonskimi obveznostmi, glavnina s plačami. Spomnili me boste na sklenitev dogovora s sindikati javnega sektorja decembra lani. Odgovarjam vam, da smo stavkovno zapuščino predhodnice rešili z dialogom. Lahko je tudi ne bi, a zgodila bi se dvojna napredovanja in sprostila bi se redna delovna uspešnost, kar bi stalo enako kot današnji socialni mir. Poleg tega bi se stavke nadaljevale, pa me zanima, koliko časa bi zdržali s stališčem »naj stavkajo«. In cena bi na koncu bila še bistveno višja. Že pri manjših neprijetnih ukrepih se volja konča.

S plačnim dogovorom smo začeli mandat te vlade, nadaljevali smo ga z odpravljanjem varčevanja na plečih najšibkejših. Nekateri mi očitate, da nismo socialno čuteči in da proračuna nista socialna. Res? Naj govorijo številke tako za nazaj kot za naprej. Letos bo za socialne transferje porabljenih za približno 155 milijonov evrov več kot lani in za 190 milijonov več kot leta 2017. Zvišali smo minimalno plačo v dveh korakih. Prvi je bil storjen z letošnjim letom, drugi sledi z začetkom prihodnjega. Znašala bo 700 evrov. Izvzeti bodo vsi dodatki, minimalna plača bo višja od praga tveganja revščine. Ohranili smo za 30 % višji znesek denarne socialne pomoči. Z novim letom smo sprostili indeksacijo socialnih transferjev. Tako se porodniški dopust spet izplačuje v 100-odstotnem znesku, spet so do dodatka upravičene velike družine, sprostil se je celotni zadnji dohodkovni razred za pridobitev državne štipendije in upokojenci. Pokojnine so se letos redno uskladile za 2,7 %, decembra sledi še izredna uskladitev v višini 1,5 %, izplačan jim je bil tudi višji regres. Najvišjega so dobili upokojenci z najnižjimi pokojninami, enako bo tudi prihodnje leto. Za regres namenjamo 145 milijonov evrov. Prejeli ga bodo prav vsi upokojenci v petih različnih zneskih, ker je to preprosto bolj pravično kot pa tisto, kar predvideva sistemski zakon. Skupaj bo pokojninska blagajna prihodnje leto okrepljena za dodatnih 315 milijonov evrov. Po vsem slišanem res lahko rečete, da nismo socialni? Statistiki izrekate to oceno res pošteni? Prav ničesar nismo vzeli. Nasprotno. Želim pa ponoviti še enkrat. Sistem na žalost še vedno dopušča anomalije. Na eni strani ne gre spregledati rekordne zaposlenosti, na drugi pa dejstva, da se je število prejemnikov denarne socialne pomoči znatno povečalo. In tukaj je nekaj narobe. Razkorak med višino minimalne plače in minimalnega dohodka posameznika je še vedno premajhen. Ako želimo to urediti sistemsko, volja postane zelo plaha ptica. Želim verjeti, da ne tudi preračunljiva.

Poglejmo naprej. V Državnem zboru so že popravki pokojninskega zakona, s katerim postopno zvišujemo odmerni odstotek in urejamo dvojni status upokojencev. Zaradi staranja družbe so javne finance vse bolj obremenjene, zato so nujni dolgoročni ukrepi. Zaposlene moramo spodbujati k čim daljši delovni aktivnosti, mlade pa k čim prejšnjemu vstopu na trg dela. Snujemo demografski sklad, pripravljamo zakonsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe, trg oreh bo iskanje finančnih virov in prav pri tem bi si želel širokega družbenega soglasja. Na področju zdravstva smo najprej reševali zaplete, povezane s problematiko družinskih zdravnikov, ter sanacijo poslovanja bolnišnic. Krepimo zdravstveno blagajno, ki bo prihodnje leto imela 265 dodatnih milijonov. To pa omogoča nadaljnje skrajševanje čakalnih vrst. Pomemben izziv bo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pred nalogami si ne zatiskamo oči, težav ne zanikamo, a dejstvo je: slovensko zdravstvo je kakovostno in je javno. In tako bo tudi ostalo. Podobno kot pri sociali, kjer smo deležni pretežno očitkov, je pri davkih. So najpomembnejši vir, ki polni državno blagajno in omogoča tekoče izplačevanje socialnih transferjev, a hkrati so tudi največji kamen spotike. Včasih dobim občutek, da nečesa ne razumemo. Namreč, da so davki tisto, kar omogoča javne storitve. Po nedavni razbremenitvi regresa je pripravljen in že v tej hiši nov zakonski sveženj, s katerim želi Vlada na eni strani razbremeniti plače, predvsem srednjega sloja, na drugi strani pa nekoliko bolj obdavčiti kapital, a nujno je treba storiti oboje. Vsak ukrep namreč potrebuje protiukrep, torej na eni strani zviševanje neto prihodka zaposlenih, na drugi pa višja obdavčitev dobička. Res ga omenjam na koncu, a to ne pomeni, da je najmanj pomembno. Uspešno gospodarstvo temelji na primerni produktivnosti in na ustrezno visoki dodani vrednosti, zato mora država zagotoviti stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje. V to ukrepi Vlade so in bodo usmerjeni. Povečujemo sredstva za znanost in spodbujanje inovativnosti, ki je osnova za dvigovanje dodane vrednosti. Zavedajoč se tega, smo letos prvič v zgodovini Slovenije za znanost in raziskovanje namenili več kot 200 milijonov evrov. Produktivnost morajo podjetja višati sama, naloga države pa je, da jih v največji meri razbremeni nepotrebnih administrativnih ovir. Naše vodilo, vsaj moje zagotovo je, delo za ljudi. To je tisto, kar nam daje moč in nas žene naprej. Tudi zato vedno omenim varnost ljudi. Zato krepimo javno zdravstvo, zato imamo socialni posluh, zaradi zaupanja ljudi smo se dolžni še toliko bolj truditi, ravnati odgovorno in v interesu Republike Slovenije in vseh njenih prebivalcev. Če se bomo tega zavedali vsi, nam bo uspelo, četudi je Vlada manjšinska. Zato je, če kdaj, sedaj čas tudi za razmislek, ali je, potem ko ste najprej zastopali vsak svoje resorje in bili neizprosni pogajalci, in prav je tako, res na mestu še medstrankarska bitka. Ampak to boste vedeli vi. Sam gledam na državo, ki proračuna za prihodnji dve leti nujno potrebuje. Hvala lepa.