Spoštovane poslanke, poslanci in vsi sodelujoči, pozdravljeni na današnji 27. izredni seji Državnega zbora tudi s strani našega ministrstva, Ministrstva za zdravje.

V povezavi z mnenjem Računskega sodišča, da Vlada oziroma pristojni ministrstvi niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva in da niso zagotovili enake obravnave upravičencev, načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe pa ni bilo ustrezno, Ministrstvo za zdravje podaja sledeče pojasnilo. Slovenija spada med hitro starajoče se družbe. Danes je v Sloveniji 19,7 % oseb, starejših od 65 let. Projekcije za leto 2050 napovedujejo, da bo delež populacije, starejših od 65 let, narasel na 30 %, pri čemer bo delež starejših od 80 let iz 5 % v letu 2016 do leta 2050 povečal na 11,4 %. Prav starejši od 80 let so najpogosteje uporabniki storitev socialnega varstva, zdravstvenih storitev in tudi storitev, ki spadajo v segment dolgotrajne oskrbe. Družbena odgovornost do te skupine v zadnjih desetletjih se kaže v tem, da imamo v Sloveniji več predpisov, ki urejajo v zadnjih desetletjih se kaže v tem, da imamo v Sloveniji več predpisov, ki urejajo področje skrbi za to populacijo: Zakon o zdravstvenem varstvu in varstvenem zavarovanju, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o socialnem vključevanju invalidov, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če naštejem le nekatere. Ker v Sloveniji nimamo enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe se soočamo z razdrobljenostjo in neenakostjo dostopa do storitev, ki spadajo tudi na področju dolgotrajne oskrbe. Pomembno bolj imamo razvito institucionalno oskrbo kakor oskrbo v skupnosti. Nikakor ne moremo trditi, da v Sloveniji za starejše, ki potrebujejo pomoč ni poskrbljeno, saj se pravice zagotavljajo tako v obliki denarnih prejemkov kakor neposrednih storitev. Potrebujemo novo sistemsko ureditev na področju dolgotrajne oskrbe, ki bo predstavljal nov steber socialne varnosti in omogočal dostop do integriranih storitev torej storitev, ki predstavljajo preplet zdravstva in socialnega varstva in odgovarjajo na potrebe opravičencev v okolju, kjer le-ti storitve želijo koristiti. Ključno pri načrtovanju bodočnih rešitev je, da odgovarjajo na potrebe državljanov, so dostopni in dosegljive ter, da bodo državljani, ki ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase imeli možnost izbire med različnimi oblikami storitev in pravic, ki bodo v večji meri financirane iz javnih virov. Ministrstvo za zdravje v obstoječi ureditvi ni pristojno za načrtovanje oziroma izvajanje storitev socialnega varstva, kakor tudi ne za javno mrežo izvajalcev institucionalnih in skupnostih socialno varstvenih storitev. Lahko pa socialni zavodi v javni mreži med katere se uvrščajo tudi domovi za starejše na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti za svoje oskrbovance kot del osnovne zdravstvene dejavnosti izvajajo zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo v tem delu je pristojno naše ministrstvo.

V javno omrežje izvajalcev so vključeni tako javni zavodi kakor koncesionarji, ki zdravstvene storitve starejšim zagotavljajo pod enakimi pogoji in so podvrženi enakim ukrepov nadzora za področje izvajanje zdravstvene dejavnosti. Razlike, ki se v cenah domov za starejše pojavlja je razlika v cenah storitev in socialne oskrbe. Ministrstvo za zdravje se zelo dobro zaveda vloge in pomena, ki jo imajo socialni zavodi zlasti v domovih za starejše v sistemu zdravstva, socialnega varstva in bodoče dolgotrajne oskrbe. Kot že predhodno povedano razdrobljenost trenutne ureditve na področju pravic oseb, ki ne morejo samostojno poskrbeti zase rast javnih in zasebnih virov za področje dolgotrajne oskrbe in spekter nezadovoljenih potreb kličejo po sistemu novega sistemskega zakona na področju dolgotrajne oskrbe. Ministrstvo za zdravje je s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 14. 12. 2016 prevzelo naloge priprave Predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi. Enotna sistemska ureditev se pripravlja res že desetletje. Nam je to obdobje dalo veliko podlag, priporočil, predlogov različnih načinov, možnosti urejanja. Vse te podlage torej tudi vloženo delo vseh resornih ministrstev in drugih deležnikov so pri pripravi predloga sistemske rešitve upoštevane. Prav tako pripravljeni predlogi sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe temeljijo na zelo konkretnih podatkih in usmeritvah, če naštejem le nekatere: obstoječi nacionalni in mednarodni podatki, raziskave s področja nezadovoljenih potreb, pričakovani demografski trendi, ugotovljene neenakosti in podobno. Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z drugimi resorji nadaljuje potrebne aktivnosti priprave predloga zakona z ciljem slediti zavezam koalicijskega sporazuma. Predlogi sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe gredo v smeri povezav in nadgraditev obstoječih ureditev, kajti marsikaj imamo v Sloveniji tudi dobrega. Gremo tudi v smeri, da predloge rešitev sledijo tudi mednarodni definiciji dolgotrajne oskrbe, ki je v skladu z mednarodno definicijo sistema zdravstvenih računov, definirana kot niz storitev oziroma pravic, ki jih potrebujejo osebe, ki so, zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb invalidnosti, pomanjkanje izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Če smem izpostaviti le nekatere ključne predloge nove sistemske ureditve bi poudaril zlasti: vzpostavitev enotne vstopne točke, uvedbe enotne ocenjevalne lestvice, zagotovitev nabora storitev, podpora izvajalcem neformalne oskrbe, učinkovita omrežja izvajalca, učinkovit javni nadzor, zagotovitev višjega deleža javnih sredstev. Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z drugimi resorji nadaljuje potrebne aktivnosti priprave predloga zakona z ciljem slediti zavezam koalicijskega sporazuma. V skladu z normativnim delovnim programom Vlade Republike Slovenije za leto 2019 se kot skrajni rok za sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi določa april 2020. Za predlagane rešitve na področju dolgotrajne oskrbe so izračunane finančne posledice, dejstvo pa je, da bo končna ocena finančnih posledic, predlog zakona in določen način financiranja, znan šele po dokončni medresorski uskladitvi. V integralnem proračunu področje dolgotrajne oskrbe nima svoje proračunske postavke. Vzpostavitev novega stebra socialne varnosti za dolgotrajno oskrbo je nov ukrep, ki še ni upoštevan v proračunskih dokumentih. Njegovo financiranje bo potrebno urediti skladno s prioritetami Vlade Republike Slovenije, kar dolgotrajna oskrba definitivno je in ob upoštevanju fiskalnega pravila.

Pri pripravi predlogov sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, je Ministrstvo za zdravje že upoštevalo mnenja in priporočila Računskega sodišča, kakor tudi preliminarne ugotovitve pilotnih projektov, katerih izvajanje na področju dolgotrajne oskrbe koordinira Ministrstvo za zdravje.

Zaključno bi želeli podati še razlago glede mnenja Računskega sodišča, da je za projekte, ki bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenili kar 74,5 milijona evrov. Ta je po oceni Računskega sodišča nesorazmeren strošek, v primerjavi s potrebnimi sredstvi za zagotovitev manjkajočih kapacitet. Na Ministrstvu za zdravje, je z omenjenim sklepom Vlade Republike Slovenije bil izvršen tudi prenos nekaterih projektov, ki se sofinancirajo s sredstvi evropske kohezijske politike in operativnega programa za obdobje 2014-2020 iz Ministrstva za delo. Ministrstvo za zdravje je z omenjenim sklepom prevzelo projekte v skupni vrednosti 20 milijonov, 676 tisoč 900 evrov. Konec leta 2017, je prišlo do spremembe operativnega programa in Ministrstvo za zdravje je skladno s priporočili Sveta Evropske unije, da mora Slovenija okrepiti skupnostne oblike storitev in omogočiti prehod iz institucionalnih oblik v skupnostne, dodatno prejelo 3 milijone evrov. Skupno Ministrstvo za zdravje razpolaga s 23 milijoni 667 tisoč 900 evri sredstev, namenjenim projektnim aktivnostim.

Kot prvi, se je začel v letu 2017 izvajati projekt Model dolgotrajne oskrbe v skupnosti, za katerega je zagotovljenih 4 milijone 403 tisoč evrov. Projekt se bo izvajal do konca leta 2022. Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega Zakona o dolgotrajni oskrbi, v teku od leta 2018, javni razpis je bil objavljen aprila 2018, izvajanje storitev pa bo trajalo do konca junija 2020. Skupna vrednost projekta je 6 milijonov 100 tisoč. Projekt prilagoditev in preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnosti storitev in programa za starejše, pričetek aktivnosti na terenu v letu 2020. Javni razpis za projekt, za katerega je namenjenih 13 milijonov 173 tisoč 900 evrov je bil objavljen junija 2019 in sredstva se še niso pričela črpati.

Vsak projekt ima v javnem razpisu jasno definirane kazalnike spremljanja, njegovo izvajanje je pa podvrženo ne samo kontroli samih izvajalcev projektnih aktivnosti, kontroli ministrstev, ne nazadnje tudi kontroli javnosti, pač pa tudi kontroli Službe Vlade Republike za razvoj in kohezijsko politiko, Uradu za nadzor proračuna Evropske komisije, če naštejemo le ključne.

Zaključno poudarjamo, da Ministrstvo za zdravje v revidiranem obdobju projektnih sredstev za študije na področju dolgotrajne oskrbe, ni namenjalo.

Hvala lepa za besedo.