Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani poslanke in poslanci!

Ohranjanje in varovanje nacionalnih bogastev in virov, največja možna zaščita vodnih virov, skrb za javni interes in skupno dobro so ključna načela, vgrajena v delovanje Vlade ter v delovanje Ministrstva za okolje in prostor. Z zapisom pravice do pitne vode v slovensko ustavo v letu 2016 je bila ta pravica v naši državi zaščitena na najvišji ravni. V že veljavni zakonodaji s področja varovanja okolja in voda pa so že določeni ukrepi in postopki, ki zagotavljajo, da načrtovani posegi ne bi niti začasno niti trajno vplivali na poslabšanje vodnega režima ali stanja voda. Kadar se načrtuje takšne posege, je treba v skladu z Zakonom o vodah predhodno pridobiti vodno soglasje ali mnenje, ki ga po natančni proučitvi projekta izda Direkcija Republike Slovenije za vode. Za vodna telesa, ki so namenjena za javno oskrbo s pitno vodo, se zaradi zaščite pred onesnaženjem, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino, z uredbo Vlade določi vodovarstveno območje, na katerem se omeji ali tudi prepove dejavnosti, ki bi lahko količinsko ali kakovostno ogrozile stanje vodnih virov. Na teh območjih se lahko tudi zaveže lastnike zemljišč, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.

Projekt, ki je sprožil današnjo razpravo v Državnem zboru, je projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Projekt se že izvaja. Priprava in usklajevanje projekta med tremi občinami, Ljubljano, Medvodami in Vodicami, Ministrstvom za okolje in prostor kot posredniškim organom, SVRK kot organom upravljanja in komisijo Jaspers je potekalo v letu 2015 in v letu 2016. Vlogo za sofinanciranje sta potrdila Ministrstvo za okolje in prostor ter SVRK, neodvisni strokovni pregled vloge. preden je bila posredovana na Evropsko komisijo, je opravila tudi komisija Jaspers. Evropska komisija je na podlagi pregleda vloge ter zahtevanih dodatnih pojasnil v avgustu leta 2017 potrdila projekt z izdajo izvedbenega sklepa o odobritvi finančnega prispevka za velik projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Ministrstvo za okolje in prostor je potem novembra 2017 izdalo sklep o sofinanciranju projekta. Občine so oktobra 2017 posredovale investicijski program in sklepe o potrditvi le-tega. V proračunu je bil nato odprt načrt razvojnih programov, projekt je bil vnesen v informacijski sistem e-MA. Projekt je razdeljen v tri dele in je v različnih fazah izvajanja. Pogodbe z izvajalci za prvi in drugi del projekta so podpisane, kontrola postopkov javnega naročanja je bila izvedena, pogodbe o sofinanciranju za prvi in drugi del projekta so tudi podpisane. Gradnja za prvi del projekta poteka, za drugi del je v izdelavi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobljeno je delno gradbeno dovoljenje in potekajo pripravljalna dela. Pričela se je tudi gradnja na posameznih delih tretjega dela projekta. Del projekta poteka preko ljubljanskega vodonosnika, kjer je določeno vodovarstveno območje in vodovarstveni režimi z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. V zvezi z gradnjo cevovodov za odpadno vodo uredba določa pogoje gradnje na območju predvidenega odvodnega kanala C0. Gradnja cevovodov za odpadno vodo je na vodovarstvenih območjih 2A, 2B, 3A in 3B dovoljena, če so v postopku izdaje vodnega soglasja za gradnjo preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa ter je izdano vodno soglasje; pri čemer pa mora biti cevovod, po katerem se očiščena odpadna voda odvaja v vodotok, izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo ali zajetje; pred uporabo preverjena vodotesnost interne kanalizacije s standardiziranimi postopki; in za javno kanalizacijsko omrežje – pred uporabo preverjena vodotesnost v skladu s standardiziranimi postopki.

Direkcija Republike Slovenije za vode je v letu 2018 izdala vodno soglasje ter mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. Vodno soglasje in mnenje sta pravnomočni. Gradnja cevovoda pa je dopustna šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Eden od ključnih materialnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja je izkazana pravica graditi, kar se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja načeloma izkazuje kot lastninska ali služnostna pravica. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, Mestna občina Ljubljana kot investitor še ni pridobila vseh gradbenih dovoljenj za celoten potek cevovoda. Po podatkih, ki izhajajo iz upravnih nadzorov Inšpektorata za okolje in prostor, investitor izvaja dela na območjih, kjer ima pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja. Investitor del ne more in ne sme izvajati na delih, kjer gradbenih dovoljenj še nima pridobljenih. Inšpektorat za okolje in prostor je izvedel že več nadzorov gradnje povezovalnega kanala C0, ki pa so pokazali, da gradnja poteka v skladu s projekti za izvedbo in izdanimi gradbenimi dovoljenji. Nepravilnosti ni ugotovil. Od skupno šestih nadzorov so bili štirje inšpekcijski postopki že ustavljeni, dva še potekata. Vlada se zaveda pomembnosti obravnavane problematike z vidika stvarnopravnih razmerij glede posameznih zemljišč, po katerih ali ob katerih je določena trasa kanalizacijskega kanala, ter tudi vprašanje javnega interesa z vidika presoje vplivov na okolje.

Ministrstvo za okolje in prostor se je takoj, ko je bilo opozorjeno na sum o nepravilnosti pri izvedbi projekta kanala C0, odzvalo in pristopilo k aktivnostim, s katerimi nameravamo raziskati celoten proces dogajanja. Ugotoviti je treba, ali je v postopkih umeščanja v prostor in izdelave dokumentacije prišlo do takšnih nepravilnosti, katerih posledica bi dejansko lahko povzročila ogrožanje vodonosnika Ljubljanskega polja in pitne vode prebivalcem Ljubljane. Naročil sem revizijo postopkov, ki jih je vodilo ministrstvo, recenzijo tehničnih rešitev projekta, pregled postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb. Revizija je pokazala na sum nepravilnosti v odločitvah in sum slabih praks v postopkih, predvsem v smislu sledljivosti in kontrole; zato sem že izdal navodila organom v sestavi, da se te prakse izboljšajo in kako naj jih izboljšajo. Zaradi skrbi za vodonosnik je ministrstvo izvedlo javno naročilo za recenzijo tehničnih rešitev kanala C0. Razpis žal ni bil uspešen zaradi slabega odziva ter neprimernosti prispelih ponudb, zato ga bomo ponovili. Pregled postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb pa že potekata. Na podlagi ugotovitev bodo sprejete odločitve, ki bodo odgovorne in zakonite. Ocenjujemo, da je nekaj časa še na razpolago, saj se dela na celotni trasi ne izvajajo, ker investitor še ni pridobil vseh gradbenih dovoljenj. Skrb za okolje in skrb za vodne vire pitne vode je ključno vodilo Ministrstva za okolje in prostor. Delati po pravilih, ki jih določajo zakoni, pa prav tako. Ta pravila morajo veljati za vse. In če se bodo izkazale nepravilnosti v delu ministrstva, občin ali drugih organov v preteklosti, se bomo do vseh opredeljevali po popolnoma enakih standardih. Sočasno se zavedamo tudi odgovornosti do proračunskih sredstev, saj so v projekt investirana pomembna evropska in državna finančna sredstva. Trudili se bomo zaščititi tudi ta sredstva. A še enkrat poudarjam, da v skladu z vsemi predpisi, z vsemi standardi in dobro prakso naše ministrstvo dejansko že izvaja vse sklepe, ki jih je prejšnji petek sprejel Odbor Državnega zbora za infrastrukturo in okolje in ki so predlagani v sprejetje na današnji seji Državnega zbora. Bo pa, če bodo sklepi sprejeti na današnji seji Državnega zbora, to pomembna podpora Vladi in ministrstvu pri izpeljavi vseh aktivnosti, katerih namen je natančna preveritev že izvedenih postopkov in ugotovitev dejanskega stanja. Z vso skrbnostjo pa se spremljajo tudi postopki, ki so v tem trenutku še v teku, ker, kot sem že povedal, investitor za celotno traso še ni pridobil vseh gradbenih dovoljenj. Delo na Ministrstvu za okolje in prostor poteka proaktivno. Vsem občinam in investitorjem je na voljo tudi naša strokovna pomoč in podpora. Vse naše aktivnosti so usmerjene v zaščito vode in odpravo dvomov. Posebno skrb vlagamo v to, da se v postopkih in odločitvah ne bi storile napake, ki bi kljub dobremu namenu lahko zaradi naglice ali pa pravne oziroma postopkovne nepravilnosti potem imele negativne učinke. Hvala.