Hvala za besedo. Lep pozdrav!

Uvodoma se ne morem strinjati s tem, kar je bilo rečeno v poročilu matičnega odbora, in sicer, da se socialna politika ne more reševati v pokojninski blagajni. Jaz sem prepričan, da je v resnici ravno pokojninska blagajna tista, kjer je trenutno največja socialna kriza. Imamo, če pogledate strukturo, 58 tisoč upokojencev, ki živijo z manj kot 500 evri na mesec, imamo 160 tisoč upokojencev, ki živijo z manj kot 600 evri na mesec. To so ljudje, ki so celo življenje delali, to so ljudje, ki so celo življenje prejemali slabe plače in sedaj prejemajo pokojnine, ki so daleč pod pragom tveganja revščine. Lahko si oziroma mislim, da si težko predstavljate, kako je živeti s 500, 600 evri, kaj ostane od tega, ko ti ljudje plačajo račune, ko plačajo ogrevanje, televizijo, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, elektriko. Kaj jim ostane? Životarjenje iz dneva v dan. Če je kje treba začeti popravljati socialno sliko Slovenije, je trenutno to definitivno v pokojninski blagajni. Ne moremo se tako obnašati do starejših. Ti ljudje nimajo druge možnosti, kot da jim pomagamo s pokojnino, za delo v velikih primerih niso zmožni oziroma so svojih 40 let oddelali, dobivajo pa take sramotno nizke pokojnine. Ob tem ko se govori, da se ne more reševati socialna slika upokojencev s pokojninsko blagajno, slišimo še drugi napev, ki je stalen, to je dolgoročna vzdržnost pokojninske blagajne.

Z dolgoročno vzdržnostjo je takole. Pri nas imamo v resnici padajoč delež sredstev za pokojnine. Leta 2015 je ta država gledano skozi delež bruto domačega produkta namenila za pokojnine 10,9 % svojega BDP in že takrat smo bili pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 12,6 %. Veste, koliko namenimo danes leta 2019 ob tem rekordnem proračunu? Namenimo pod 10 %, namenimo 9,8 % BDP za pokojnine. Ko je zadnjič minister Bertoncelj govoril o tem, da imamo najboljši proračun v Evropi in koliko je uspel privarčevati, je pozabil povedati, na kom je uspel privarčevati. Največja postavka, ki se je od 2015 do 2019 v proračunu znižala, so pokojnine. 2015 je ta država namenila 600 milijonov več iz centralnega proračuna za pokojnine, kot nameni letos. Sedaj boste seveda rekli, ja, ampak se je vmes povečala pokojninske blagajna. Se je, ker se je povečala zaposlenost, ampak govorim o tem, da se varčevalni proračun, ki bo leta 2021 prihranil oziroma ustvaril presežka 627 milijonov evrov, kar bo šlo več ali manj v poplačilo dolga nekim bankam v tuji lasti, ta presežek se ustvarja v veliki meri na hrbtih upokojencev. Če mi ne verjamete, poglejte, koliko namenjajo druge države Evropske unije za pokojnine. Mi namenjamo 9,8 %, povprečje EU je 12,6 %, Avstrija namenja 14,4 %. Potem pridejo ministri na delovna telesa razlagat, da mi moramo gledati na dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne in razni ekonomski instituti kažejo svoje projekcije, ki svarijo pred tako rekoč bankrotom države, če se bodo sredstva za pokojnine povečala na 14 %, kar je manj kot danes namenja Avstrija. To je manj, kot danes namenja Avstrija. Veste, koliko je namenjala Nemčija pred Schröderjem? Ravno zadnjič sem bral podatek. 20 % BDP je v 90. letih Nemčija namenjala za pokojnine in še danes po številnih rezih ima ta delež bistveno večji od Slovenije. Mi imamo pa pač tukaj izjemno majhno pokojninsko blagajno, iz proračuna tako rekoč dodatnih sredstev upokojenci več ne dobivajo in posledica tega je ta slika, ki sem jo na začetku povedal: 160 tisoč upokojencev pod 600 evri. Tega se ne da popravljati drugače kot z večjimi prihodki in kdorkoli misli, da se bo zgodil nek čudež, da se bodo te stvari popravile, je v zmoti. Država, družba se bo morala odločiti, da bo začela za upokojence skrbeti bolje kot doslej.

Kje je glavna napaka ali pa kje je izvor problema? Poglejte si leto 1996, prepolovljeni so bili prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce in do 2014 je na ta račun v pokojninski blagajni zmanjkalo 13 milijard evrov. 13 milijard evrov s tega naslova. V koalicijsko pogodbo smo zapisali lani poleti, da se bo ta krivica vsaj deloma popravila, da naj bi se po 0,8-odstotnih stopnjah štirikrat zaporedoma ta sredstva zvišala, da se dobijo sredstva v pokojninsko blagajno za zagotovitev boljših pokojnin, ampak tega ni. In ker tega ni, je posledica – kaj? Lepotni popravki pokojnin. Lepotni popravki na vseh nivojih. V bistvu še največ, kar s to pokojninsko reformo Vlada sporoča upokojencem, je, ne bomo vam zagotovili višjih pokojnin, uvajamo pa dvojni status, torej lahko ob prejemanju pokojnin še delate in si s tem pomagate. Ampak to je spet zelo kritično, ker vprašajmo se, kdo lahko dela. Lahko bodo delali ljudje, ki delajo v intelektualnih poklicih, lahko bodo delali profesorji, lahko bodo delali uradniki. Vsi tisti bodo verjetno tudi zainteresirani, da bodo delali še naprej. Saj nenazadnje so celo v uredništvu Dela pred časom svarili, da bo osivel javni sektor, če se to sprejme. Ampak če se vprašate, kaj bo s fizičnimi delavci, ali oni lahko delajo po 40 letih. Več ali manj ne, ker so izgarani, ker imajo poškodbe od 40 let garanja in niso več zmožni fizičnega dela. Če boste pogledali pričakovano življenjsko dobo v Sloveniji, boste videli, da je zelo razredna. Inženir lahko pričakuje 80 let življenja, fizični delavec lahko pričakuje 71 let življenja. In zdaj boste vi temu zlomljenemu fizičnemu delavcu, ki bo že v osnovi dobil zaradi odmere bistveno manjšo pokojnino, kot bi jo dobil inženir ali pa zdravnik, rekli: Ja, saj če imaš manj kot 600 evrov, boš pa pač delal. Imaš dvojni status, torej lahko delaš.« To ni noben odgovor na krizo v pokojninski blagajni. To nikomur ne bo rešilo položaja. Res je, poskrbeli boste za tiste, ki bi radi še delali po 65. letu. In ni jih malo, da bodo lahko delali še naprej in prejemali pokojnino kot nekakšno rento. Ampak tukaj govorimo o višjem in višjem srednjem razredu. Medtem ko za te, ki so zares v krizi, ki prejemajo manj kot 600 evrov, takih je več kot petina upokojencev, za te odgovora ni. Če bomo hoteli za te ljudi poskrbeti, jim ne moremo govoriti pojdite delat. Še manj jim lahko govorimo, odprite si varčevalni račun. Kako zaboga naj si odprejo varčevalni račun ob nizkih plačah, ki jih prejemajo? Edino, kar lahko naredimo, je, da ustvarimo družbeni dogovor, po katerem se zagotovi več sredstev v pokojninsko blagajno in sprejme to, kar je zapisano v koalicijski pogodbi: 613 evrov oziroma zdaj je prag revščine že višji, prag tveganja revščine mora biti enak najmanjši zagotovljeni pokojnini za 40 let delovne dobe. Vse tiste, ki so se morali invalidsko upokojiti zaradi bolezni, zaradi poškodb, ne smemo puščati na 300 ali pa 400 evrih, kot je danes, ampak jim moramo tudi zagotoviti neko dostojno življenje. Jaz mislim, da so oni trenutno največje žrtve sistema, ki ga imamo v Sloveniji, in da je treba, ko se pogovarjamo o pokojninski reformi, v prvi vrsti imeti pred očmi revne upokojence. Nanje je država pozabljala, na njih država ustvarja presežke v proračunu, zaradi njih je proračun, kot pravi minister Bertoncelj, najboljši v Evropi, največ bo prihranil. Ampak cena tega je druga stran te enačbe – ogromna revščina med najstarejšimi, ki so tej družbi tudi največ dali, mi pa nanje pozabljamo. Hvala.