Govor

Vojko Starović

Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani!

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje po rednem postopku.

Državni zbor je na 12. seji o predlogu zakona opravil splošno razpravo in sprejel sklep, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja, predstavniki Državnega sveta, predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predstavnik delodajalskih in sindikalnih združenj ter tudi predstavnik Zakonodajno-pravne službe. Predstavnik predlagatelja je predstavil predlog zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora pa je tudi povedala, da je predlagatelj pripravil ustrezne amandmaje, glede ostalih nejasnosti pa podal pismena pojasnila.

V dolgi razpravi je največ pripomb k predlogu zakona dala Poslanska skupina Levice. Med drugim so opozarjali, da spremembe, ki bi morale odpravljati revščino, le-to uzakonjujejo. Z dopolnili so med drugim predlagali, da bi se minimalna pokojnina s polno pokojninsko dobo s 530 evrov zvišala na 613 evrov, kakor znašajo minimalni življenjski stroški, absolutna najnižja pokojnina pa s 233 evrov na 440 evrov. Večina razpravljavcev je poudarila pomen soglasja socialnih partnerjev za predlagano tako imenovano mini pokojninsko reformo in pozdravila vložene napore ministrstva.

Poslanske skupine Desus, SAB in NSi so vsaka s svojim dopolnilom predlagale, da bi se prehodno obdobje glede zvišanja odmernega odstotka za moške za 40 let pokojninske dobe dvignilo na 63,5 %. To obdobje naj bi se skrajšalo za 3 oziroma 4 leta. Predlog Vlade predvideva obdobje 6 let, do januarja 2025. Poslanska skupina NSi je ob tem predlagala tudi uveljavljanje pravice do dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za vsakega rojenega ali pa posvojenega otroka na 5 otrok in ne na največ 3, kot je predlagano v noveli. Ob tem je bil podan predlog, da bi se zaradi mladih, ki vstopajo na trg dela, dvojni status omejil na 6 let. Kot pozitivno je bilo prepoznano prizadevanje Vlade, da se doseže več delovno aktivnih v starostni skupini od 55 do 64 let, saj je v tej skupini delovno aktivnih le 35 %, kar je eden najnižjih deležev v Evropski uniji.

Predstavnik Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je bil nasprotno mnenja, da pokojninski sistem potrebuje celovito prenovo. Predloge koalicijskih poslanskih skupin za dopolnitve zakona je ocenil kot boj za upokojenske glasove znotraj koalicije. Tudi nekateri člani odbora so opozorili na lahkotno zlaganje amandmajev oziroma populizem.

Predstavnik predlagatelja in predstavnik ZPIZ sta izčrpno odgovorila na dileme in pomisleke razpravljavcev. Predlog zakona rešuje anomalije iz ZPIZ-2. Opozorila sta, da pokojninski sistem ne vzdrži amandmajev Poslanske skupine Levice, ki tudi sicer niso finančno ovrednoteni. Poudarjeno je bilo, da se socialna politika ne more reševati na račun pokojninske blagajne. Prav tako je treba skrbeti za njeno dolgoročno vzdržnost. Predstavnik predlagatelja je tudi menil, da so predlagane rešitve usklajene med socialnimi partnerji, sklep Ekonomsko-socialnega sveta, zato so po njegovem mnenju dopolnila k predlogu zakona nepotrebna. Menil je, da se s tem pod vprašaj postavlja zaupanje v socialni dialog. Predlog zakona prinaša več pravic, je bilo kasneje izpostavljeno. Smo edina država, kjer že mladi z delom dijakov in študentov vplačujejo v pokojninsko blagajno, s čimer se pokojninski sistem že prilagaja demografskim spremembam.

Odbor je sprejel številne amandmaje, pripravljen je dopolnjeni predlog, ki je danes pred vami. Hvala.