Spoštovani gospod predsednik, spoštovani visoki zbor!

To ne bo običajna dodatna obrazložitev predloga ekipe, ki jo je predsednik Državnega zbora pravkar prebral in ki ste jo dodobra spoznavali zadnje štiri dni na hearingih oziroma na predstavitvah na matičnih delovnih telesih. Tudi žal ni časa za podrobnejšo predstavitev ukrepov, ki izhajajo iz naše koalicijske pogodbe in za katere sem vam takrat, ko ste odločali o mojem imenovanju, obljubil, da bo v naslednji fazi oblikovanja vlade oziroma potrditve vlade v Državnem zboru to podrobneje razloženo. Vsi skupaj se danes ukvarjamo z bistveno bolj urgentno zadevo, razglašena je bila epidemija in najbrž ni nikogar v tej dvorani, ki se ne bi strinjal s tem, da je temu treba posvetiti vse sile. Kljub temu pa ta visoki zbor ne bo prikrajšan za to razpravo, saj bo glede na situacijo, kakršna je, tudi glede na spremenjene makroekonomske napovedi, Vlada prisiljena v najkrajšem možnem času priti pred vas z rebalansom proračuna in takrat bo treba tudi podrobneje obrazložiti vse ukrepe in tudi naše cilje iz koalicijske pogodbe, pri katerih se bo zagotovo ponekod časovna dinamika morala prilagoditi razmeram, ki nastajajo in katerih nekih končnih posledic oziroma učinkov v tem trenutku še ni možno z gotovostjo oceniti. Ekipa, ki še čaka na vaše zaupanje in na vašo potrditev − zahvaljujem se vam tudi zato, da ste bili ekspeditivni pri teh hearingih, tako da se je lahko seja, ta seja, ki je bila sicer planirana za naslednji teden, zgodila že danes −, ekipa, ki še niti nima formalne potrditve, se v zadnjih nekaj dneh trudi, da pripravi za prvo sejo Vlade, ki se bo zgodila eno uro po tem glasovanju, če bo pozitivno, vse tiste ukrepe, ki jih je potrebno nemudoma storiti ali pa ki bi jih že zdavnaj morali storiti in ki lahko omogočijo, da širitev koronavirusa v Sloveniji upočasnimo. Zaustaviti ga ni več mogoče, tudi ni nobene druge evropske države ali katerekoli države, vsaj ne na zahodni polobli, kjer bi bilo to dejansko mogoče. Gre samo za bitko s časom in kapacitetami in to bitko je potrebno dobiti, kolikor je še možno. Zato, da se bo to zgodilo, je potrebna dosledna učinkovita ne samo dnevna, ampak urna koordinacija v Sloveniji, potrebno je to usklajevanje najprej s sosednjimi državami, kjer smo pogrnili na izpitu v zadnjih dneh, in tudi znotraj Evropske unije, kjer je bila reakcija pristojnih institucij, žal, podobna tisti v času migrantske krize 2015, se pravi, ko je bilo podcenjeno tisto, kar prihaja, in so bile tudi reakcije pozne, kaotične, neusklajene, predvsem pa brez nekega strateškega pristopa. Ta koordinacija na evropski ravni se zdaj izboljšuje in upajmo, da bo mogoče tudi znotraj tega zagotoviti določene ukrepe ali pa določeno solidarnost, ki jo v tem trenutku potrebujemo, pa tudi še nekatere druge države.

V zadnjih tednih ste poslušali vsak dan, kako ima Slovenija pripravljen načrt za epidemijo, treba je samo razglasiti, potem vstopi v veljavo načrt in vse bo potekalo po tem načrtu. Slovenija ima državni načrt za epidemijo. Mislim, da je objavljen na spletnih straneh že od leta 2017. Ampak to je načrt za epidemijo gripe. Ta epidemija, ki je bila razglašena včeraj in še prej pandemija s strani Svetovne zdravstvene organizacije, pa seveda ni epidemija gripe. Določene posledice so podobne, ko gre za funkcioniranje družbe, tudi mnogi ukrepi so podobni oziroma enaki, niso pa v tem načrtu seveda vsi potrebni ukrepi, ki jih je potrebno izvajati in ki bi jih morali že izvajati za to, da bi bili tukaj učinkoviti. Zdaj smo pač v fazi, ko se dopolnjujejo tako načrti kot seveda tudi ukrepi, se pravi, se delata dve stvari naenkrat. To nikoli ni idealna situacija. Tudi nekateri ukrepi, ki so bili dogovorjeni, izvedeni oziroma formalno naročeni, se niso izvajali, še danes, mislim da, ni bilo zdravstvene kontrole na ljubljanskem letališču, na Letališču Jožeta Pučnika. Verjetno je to edino letališče v Evropi, ki je še brez tega. Kljub temu da so bili formalni sklepi sprejeti, smo pač v nekem specifičnem položaju, ko marsikatera linija ne deluje. Na mejah imamo gnečo s tovornim prometom. Morali bi vedeti, da je Srbija zaprla mejo, ker jo je potem tudi Hrvaška, bi morali pač tudi mi takrat reagirati. Jaz verjamem, da so mnogi, ki so za to zadolženi, poročali, samo koordinacija tukaj ni delovala. In danes se že cel dan ukvarjamo, imamo klice predsednikov vlad, od Romunije do Italije, kjer pač marsikaj, kar je bila Slovenija sicer, bom rekel, dolžna narediti, je bilo nujno narediti, pač ni bilo narejeno, tako da bi bilo selektivno. Treba pa je povedati, da tudi marsikdo drug v naši soseščini ni ravnal tako, da bi bilo varno do njega in do sosedov.

Da zelo skrajšam vse skupaj. Pred nami je čas, ko bodo kritične predvsem tri točke. Prva je naša sposobnost, da, upajmo, za kratek čas spremenimo naše navade, da drastično spremenimo naše navade. Sami veste iz običajnega življenja, da je to najtežje, ko gre za spremembo navad za večjo skupino, v tem primer za narod, za državo, pravzaprav za celo Evropo, katere del smo, mi nismo ločeni od drugih z oceani, pa še tam virus pride čez. Skratka, sprememba navad je ključna v tem primeru. Ko gre za mlado generacijo, rečemo na tem mestu, vedno smo vas podili stran od telefonov in mobilnih naprav, ampak zdaj pa je čas za družabna omrežja, za druženja na internetu, za druženje na daljavo. To je bistveno bolj varno kot kakršnakoli oblika druženja v teh časih. Tudi škodljive posledice, čeprav tudi tukaj so, bodo bistveno manjše. Se pravi, od tega, kako bomo sposobni drastično spremeniti v prihodnjih dneh in tednih, upajmo, da ne za dalj časa, naše navade bo odvisno, kako uspešno bomo mi upočasnili širjenje virusa v Sloveniji. To bo odvisno tudi od tega, koliko bomo sposobni pokazati samoiniciativnost, od samoiniciativnosti v družini, v krajevni skupnosti, v občini, v podjetjih, povsod, kjer se je treba kakorkoli organizirati. Tukaj noben ukrep, ki se bo sprejemal, najbrž ne more biti hitrejši od tega, kar lahko mi sami naredimo. Ne čakati na to, da vam nekdo reče, zdaj pa morate to narediti, če so splošna vodila, v okviru katerih lahko sam vsak z zdravo pametjo presodi, kako v tej situaciji ravnati. Ne obremenjujmo tukaj že drastično preobremenjenega zdravstvenega sistema, ki ima težave s kapacitetami in tudi z organizacijo že v normalnem stanju in zdaj marsikje poka po šivih in v prihodnjih dneh bo to še bistveno huje. Se reorganizira, reorganizacija se je začela in upajmo, da bo dokončana pravočasno. Samoiniciativno vsakega med nami, predvsem pa odločevalcev na vseh nivojih, je najbolj ključna v naslednjih dneh in tednih.

Druga takšna točka je naša sposobnost oziroma sposobnost pristojnih v tem primeru, da povečamo kapacitete monitoringa, kapacitete, ki omogočajo testiranje, odkrivanje, lociranje širjenj, čeprav smo tukaj v veliki meri primerne čase zamudili, kljub temu pa je to še vedno edini način, da približno vemo, kako določati prioritete, da vemo, kam usmerjati resurse, in da ne preobremenimo sistema, ki je tukaj prvi v reakciji.

In tretja takšna kritična točka je glede na izkušnje iz drugih držav, še posebej sosednje države, oskrba težko obolelih, ki jih tukaj nekaj odstotkov v vsakem primeru je. Tudi mi že imamo nekatere v kritičnem stanju. Tukaj ne gre samo za to, da se zdravstveni sistem organizira v tej smeri, gre tudi za to, da so kapacitete za tiste, ki potrebujejo največjo skrb in teh je najmanj nekaj odstotkov, v Sloveniji zelo omejene, in da trenutno na trgu nekaterih sredstev enostavno ni ali pa so dobavni roki tako dolgi, da praktično nič ne pomagajo. Tudi s tega mesta apeliram na vse naše gospodarstvenike, ki imajo poslovne partnerje v tujini, na naše rojake po svetu, ki imajo kakršnekoli možnosti, da nam pri tem pomagajo. Ključni so tukaj ventilatorji oziroma respiratorji, naprave, ki omogočajo, da tistemu, ki ima velike težave pri dihanju zaradi te okužbe, dovajamo kisik in ga ohranjamo pri življenju. V sosednji državi spremljamo situacije, ko se morajo zdravniki odločati, komu potem rešujejo življenje, ker ga ne morejo vsem. Ne bom vas obremenjeval s številkami, so nizke. Recimo, v primerjavi z Združenimi državami, včasih tukaj slišimo velike kritike njihovega zdravstvenega sistema, imamo desetkrat manj teh naprav na glavo prebivalca.

Ekipa, o kateri boste danes odločali, brez da bi imela pooblastila, cel dan pripravlja ukrepe, o katerih bomo razpravljali na seji Vlade, ki se bo začela uro po končani seji, če boste ekipo potrdili. Naslednji teden, upajmo, da bodo razmere to omogočale, bo zagotovo tudi predlog za izredno sejo Državnega zbora za sprejetje nekaterih interventnih zakonov oziroma ukrepov, ki jih je predlagala že vlada, ki odhaja, in temu bo verjetno treba dodati še marsikaj, tudi preventivne ukrepe za to, da se ne zruši naš finančni in gospodarski sistem, še posebej ne njegovi vitalni deli, ki jih v tem trenutku najbolj potrebujemo. Toliko.

Opravičujem se, ker ni bilo možno izpolniti obljube iz prve faze potrjevanja te vlade, ampak dejansko je situacija takšna, da apeliram na to, da se ji vsi posvetimo. Nenazadnje ni samo Vlada tista, vsi v tej dvorani smo tisti, ki smo ne glede na politične razlike in običajne prepire – za vse to bo še čas v prihodnje – poklicani in odgovorni za to, da se v tej situaciji obnašamo tako, da bo cena te epidemije čim nižja. Hvala lepa.