Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, dober dan!

Na mizi pred vami je četrti paket ukrepov, Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19. Cilj predloga je zagotoviti pomoč državljankam in državljanom, zaščititi zdravje in življenja ljudi in preprečiti širitev okužbe. S predlogom zakona sledimo načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom.

Poglavitni ukrepi se zato nanašajo na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ter mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi, če omenim na začetku nosilne ukrepe.

Naj malo podrobneje predstavim te naštete ukrepe.

Prvi ukrep, podaljšanje ukrepa čakanja na delo doma. Za trg dela sta bila z namenom ohranitve delovnih mest z zakonodajnimi protikoronskimi paketi sprejeta dva ključna interventna ukrepa, ukrep povračila nadomestila plače za čakanje na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa. Da bi ohranili zaposlitve delavcev, Vlada predlaga podaljšanje povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo doma, ki se je na eni strani izkazal za učinkovitega ter potrebnega, saj je v mesecu juniju še vedno bilo na tem ukrepu prijavljenih približno 60 tisoč zaposlenih. S tem ukrepom omogočamo tistemu delu gospodarstva, ki svoje dejavnosti ni moglo zagnati še niti v tolikšni meri, da bi lahko koristili ali si pomagali z ukrepom skrajšanega delovnega časa, ki je, kot veste, v veljavi do konca tega leta, da prebrodijo to obdobje, dokler lahko zaženejo svoje dejavnosti. Zaradi tega predlagamo podaljšanje trajanja tega ukrepa začasnega čakanja na delo doma do 31. julija 2020. Predlagamo pa tudi, da bo s sklepom Vlade možno ta ukrep podaljšati še največ dvakrat po en mesec, ampak najdlje do 30. septembra 2020. Računamo, da bi do takrat lahko slovensko gospodarstvo v celoti vsaj delno zagnalo svoje dejavnosti. Upravičenemu delodajalcu bo Zavod za zaposlovanje izplačal delno povračilo za delavca na čakanje v višini 80 % nadomestila plače, ki je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki znaša 892,50 evra. Uvajamo pa tudi varovalko – delodajalec bo v obdobju koriščenja ukrepa onemogočen odpuščati iz poslovnega razloga ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Drugi, kar odmeven predlagan ukrep, je določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno. Namen predloga zakona je tudi blaženje učinkov, zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca. Delavcu, ki mu je odrejena karantena, dela pa mu ni možno odrediti na domu, delovnopravna zakonodaja nalaga izplačilo nadomestila plače za čas odsotnosti. Po sistemski zakonodaji, Zakon o delovnih razmerjih, je to nadomestilo v višini 50 % njegove plače in je v breme njegovega delodajalca. Predlog zakona breme izplačila prenaša na državni proračun. Delodajalci bodo tako imeli omogočeno uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere. Z amandmaji so bile na pristojnem parlamentarnem odboru sprejete spremembe, vezane na določitev višine nadomestila za to odrejeno karanteno. Naj povem, da smo te spremembe in to lestvico višine nadomestila dogovorili na delovni skupini Ekonomsko-socialnega sveta ta teden, v ponedeljek dopoldan, ko smo se v pripravi na sejo matičnega odbora sestali s socialnimi partnerji in šli skozi celoten zakon, torej to je bil rezultat dogovora med socialnim partnerji na tej delovni skupini. Dovolite, da povzamem te višine nadomestila oziroma stopnje povračila delodajalcem. Delavec, ki se bo odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo ob prehodu meje nazaj v Slovenijo odrejena karantena, ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas. Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki jo bi prejel, če bi delal. To pomeni, da bo nadomestilo pokrilo 100 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas. In tretja stopnja višina, delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi zavestnega odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v naštetih izjemah, in sicer zaradi smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, drugič, smrti staršev, oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner, starša, posvojitelj ali, tretjič, zaradi rojstva otroka. V teh primerih bo delavec upravičen do nadomestila plače v teh treh naštetih izjemnih primerih do nadomestila plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene bo po tem zakonskem paketu trajala najdlje do 30. septembra 2020. Tako smo se torej dogovorili na delovni skupini Ekonomsko-socialnega sveta in menimo, da je ta predlagana rešitev pravična, obenem pa tudi prevzame breme delodajalcev, ki seveda niso odgovorni za to, da je njihovemu zaposlenemu odrejena karantena. Na drugi strani pa daje tudi zaposlenim večjo socialno varnost in to je tudi eden izmed glavnih namenov tega zakona.

Tretji izmed nosilnih ukrepov je financiranje dodatnih kadrov. Nanaša se na dodatno kadrovsko podporo socialnovarstvenim zavodom v javni mreži in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Varstvo starejših je ključna tema ministrstva pod mojim vodstvom in vodstvom moje, naše ekipe. Kot veste, so predvsem domovi za starejše kadrovsko podhranjeni, kadrovsko in finančno, kar se je nabiralo desetletja in je sedaj v času koronakrize še posebej priplavalo na dan. Posledično se to odraža predvsem na preobremenjenost in izgorelost zaposlenih v teh zavodih. In še enkrat ponavljam, v tej krizi se je to še posebej pokazalo. Zato sem zelo vesel, da smo uspeli interventno zagotoviti 31 milijonov evrov za reševanje kadrovske stiske v naslednjih dveh letih. Zelo pomembno pri tem je, in to je praktična posledica, ki se tiče velikega dela naših sodržavljanov, da te kadrovske okrepitve in izboljšanje standardov v domovih ne bomo preložili na pleča oskrbovancev oziroma njihovih svojcev, zato ne bo potreben dvig cen oskrbnin. Finančna sredstva namenjamo financiranju dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži za izvajanje socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev v teh zavodih. Dodatno kadrovsko podporo zagotavljamo tudi Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. V času epidemije covid-19 so namreč zaposleni na Zavodu za zaposlovanje zavzeli izjemno pomembno vlogo kot glavni izvajalci interventnih ukrepov. Če samo omenim 300 tisoč zahtevkov za zaščito delovnih mest na različnih ponujenih ukrepih v dosedanjih PKP paketih v treh mesecih, mislim, da že s tem dobro utemeljim to svojo tezo. Tudi v bodoče bo Zavoda za zaposlovanje imel zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju odzivnega trga dela, ki mi kot ministru predstavlja eno od treh ključnih prioritet. Prihodnji dve leti bosta namreč ključni za zagotovitev stabilnega gospodarstva in posledično za zagotovitev kvalitetnih delovnih mest, zato zagotavljamo to dodatno kadrovsko podporo Zavodu za zaposlovanje, da jih podpremo v postopkih ponovnega vključevanja brezposelnih oseb na trg dela in zmanjševanju števila brezposelnih.

Naslednji ukrep, ki je dvignil veliko prahu, je mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi. Četrti ukrep, ki sicer sodi v pristojnost Ministrstva za javno upravo, se nanaša na preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 in določa vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2, ki temelji na določbah Zakona o nalezljivih boleznih. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije bo prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko bo posameznik potrjeno pozitiven na virus oziroma mu bo zaradi tega odrejena karantena. V teh primerih bo namestitev mobilne aplikacije obvezna z vnosom naključne ID kode. Menimo, da lahko s takšnimi preventivnimi ukrepi, kot je takšna mobilna aplikacija, dobro zavarujemo zdravje in življenje ljudi, navsezadnje je tudi naša dolžnost, da varujemo sebe in druge, in pravica vseh nas, da smo varovani pred morebitno okužbo. Tu Vlada računa na odgovornost, ki smo jo državljanke in državljani pokazali že v vsem času od začetka pandemije in smo tudi hvaležni za vse to, kar smo do sedaj uspeli skupaj doseči.

Poleg naštetih nosilnih ukrepov urejamo v tem predlogu še nekaj drugih. Morda omenim, da bomo omogočili unovčenje bonov za namestitev z zajtrkom v turizmu v Sloveniji tudi tistim, ki so samo sezonsko registrirani za opravljanje te dejavnosti, torej umikamo presečni datum registracije 13. marec in omogočamo tudi tistim, ki se sezonsko s tem ukvarjajo, da se bo lahko turistični bon, ki je, kot veste, trenutno prava uspešnica, koristil širše. S tem bomo omogočili tudi širši nabor turističnih destinacij, kjer se bo lahko s temi boni letovalo.

Prav tako podaljšujemo možnost koriščenja bonov za prehrano. Vemo, da namreč študentje niso mogli vseh obveznosti opravili v sistemsko predvidenih rokih, zaradi tega smo prisluhnili številnim pozivom njihovih predstavnikov in jim šli na proti, da bodo lahko tudi v teh poletnih mesecih, ko bodo morda opravljali svojo prakso, koristili študentske bone in jim bo s tem zagotovljena tudi zdrava prehrana.

Ni odveč omeniti, da prenašamo obvezo, ki jo imajo podeljevalci kadrovskih štipendij do svojih štipendistov. Namreč, ni bilo mogoče, da bi jim zagotovili zaposlitev v roku, ki je bil določen v sistemski zakonodaji, zato podaljšujemo te roke, da omilimo te stiske in da zaradi objektivnih razlogov ne kaznujemo zavezancev za zagotovitev dela svojim štipendistom.

Spoštovani poslanke in poslanci! Z vašo podporo smo do sedaj in v zelo kratkem času sprejeli številne ukrepe, s katerimi smo preprečevali oziroma blažili negativne posledice virusa covid-19 za državljanke in državljane na številnih področjih. Naš skupni cilj je bil blažitev socialnih stisk prebivalstva ter na drugi strani pomoč gospodarstvu in trgu dela. Neposredno finančno pomoč med epidemijo je tako prejelo 1,3 milijona prebivalcev. Če omenim samo vrednostni bon za turizem, pa ga je prejel vsak državljan Republike Slovenije. S prvimi tremi paketi ukrepov smo do sedaj uspeli ohraniti 260 tisoč delovnih mest. Samo predstavljamo si lahko posledice na trgu dela, če ti ukrepi ne bi bili sprejeti.

Danes vas s predlogom četrtega paketa ukrepov naprošam, da sprejmete predlagane rešitve za obstoječe in prihodnje izzive. Tveganja za okužbo trenutno naraščajo tudi v Sloveniji. Poletne radosti so v teku, a hkrati jih vsi skupaj moramo doživljati s polnim zavedanjem, da se lahko ponovi drugi val okužb. Zato so tudi ukrepi Vlade usmerjeni v doseganje cilja, da se prepreči morebitna nevarnost drugega vala. Zakonski predlog, ki je pred vami, je odgovor na realne potrebe po ohranjanju delovnih mest, po zagotavljanju dodatnih virov za prepotrebne dodatne kadre v domovih za starejše ter tretjič in nenazadnje po omogočanju varnosti za državljane preko spletne aplikacije v času, ko nevarnost epidemije še ni končana. Še enkrat vas prosim, spoštovani poslanke in poslanci, za podporo tem rešitvam, pripravljenim ob tesnem sodelovanju vseh zadevnih resorjev, Ekonomsko-socialnega sveta in ob upoštevanju mnenj zadevnih deležnikov, s katerimi smo v okviru delovne skupine tudi uskladili stališča. Hvala lepa.