Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Danes se obravnava dopolnjen Predlog zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov. Zakon je bil pripravljen z namenom ohranitve delovnih mest zaradi razmer na trgu dela, ki so in bodo nastale kot posledica izbruha virusa covid-19.

V delovnih razmerjih želimo zadržati čim več ljudi, ohraniti njihove pravice in s tem zmanjšati pritisk na odprto brezposelnost. Na drugi strani pa olajšati položaj delodajalcem, saj se posledice virusa že odražajo v celotnem slovenskem gospodarstvu, še posebej v panogah turizma, gostinstva, trgovine in v predelovalnih dejavnostih, v katerih obstaja tveganje zmanjšanja potreb po delavcih. Zakon je bil v zakonodajnem postopku dopolnjen in vsebuje tudi ukrep odloga plačila prispevkov za samozaposlene.

V delu interventnih ukrepov povračil nadomestila plače uvaja zakon institut, ki je povezan z intervencijo države, in sicer institut delnega povračila nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo in povračilo celotnega nadomestila plače v primeru individualno odrejene karantene. Država bo na podlagi interventnega zakona delodajalcem priskočila na pomoč v dveh primerih. Prvi primer, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo plače. Drugi primer, ko delavec zaradi individualno odrejene karantene z odločbo ministra za zdravje ne bo mogel opravljati dela. Tudi v tem primeru bo upravičen do nadomestila v višini 80 % osnovne za nadomestilo plače. Breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo v višini 60 % nosijo delodajalci, preostalih 40 % pa država. Breme nadomestila za čas odrejene karantene v celoti nosi Republika Slovenija. Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

V predlogu zakona so predpisani jasni pogoji, ki jih bodo morali delodajalci izpolnjevati, če bodo želeli uveljaviti povračilo nadomestila plače. Pravico do povračila nadomestila plače bo delodajalec uveljavljal z vlogo v elektronski ali pisni obliki, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Med ključnimi je pisna zaveza delodajalca, da ohrani delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo še vsaj šest mescev po začetku začasnega čakanja na delo. Poleg tega bo delodajalec moral predložiti še opis poslovnega položaja, na podlagi tega vpisa pa bo moral delodajalec izkazati, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem pri delodajalcu in se je odločil o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo. Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo bo moral delodajalec vključiti predstavnike delavcev oziroma se obrniti neposredno na delavce.

Izpostaviti moram tudi, da do delnega povračila nadomestila plače ne bo upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovnopravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti. Pravila so jasna in nad tem bomo tudi bdeli.

V dopolnjenem predlogu zakona pa je vključena tudi rešitev, ki se nanaša na samozaposlene. V zadnjih dneh smo namreč prejeli veliko predlogov in opozoril glede nujnosti sprejema ukrepov za zmanjšanje negativnih posledic tudi za samozaposlene. Zavedamo se, da gospodarsko situacijo, ki je nastala zaradi izbruha koronavirusa poleg delodajalcev in zaposlenih občutijo tudi samozaposleni, ki imajo težavo s plačilom socialnih prispevkov, kamor spadajo prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno starševsko … / izklop mikrofona/