Hvala, predsednik.

Še enkrat, dobronamerno, naša poslanska skupina in vse poslanske skupine opozicije so v zadnjih treh dneh delale sto na uro zato, da pač se uspemo pripravljati na te stvari. Se strinjam, da bi lahko načeloma, ne vem, zjutraj vas opozorili na to, ampak glede na to, da že dva dni govorimo o tem, da potrebujemo več časa oziroma od kolegija dalje, mislim, da bi nam lahko šel toliko na roko pa odobril to eno uro brez nekih formalnih problemov. Kot tisti, ki vodi sejo, lahko to sam odrediš in ni nobenih zadržkov pri tem.

Še enkrat ponavljam, vem, da je bila prestavljena že za eno uro, ampak tudi zaradi tega, ker ne bi imeli poročila odbora, če bi začeli ob predvideni uri. To je ena stvar. Še enkrat, ostaja še cela vrsta ranljivih skupin v zakonu, ki je nenaslovljena. Saj amandmaji se že pišejo, ampak vse, kar mi prosimo, je to, da nam date še eno uro zato, da lahko v miru, natančno in na tak način pripravimo amandmaje, da bodo seveda sprejemljivi in da bodo čim bolj zaobjeli tiste ljudi, ki so sedaj izpuščeni. In govorim še vedno o celi vrsti ranljivih skupin, ki ostaja izključena iz tega zakona. Ne gre za neko nagajanje in tako naprej. In če praviš, da boš to eno uro odredil, če se bo strinjala večina, predlagam, da se da ta predlog na glasovanje in bomo na tak način preverili, ali je volja za to. Ampak kot rečeno, jaz tukaj ne želim nagajati, ne zavlačujemo te seje, smo tudi že večkrat povedali, da je potrebno razumeti potrebo po nekaterih ukrepih, ampak ta ena ura bi omogočila, da še dodelamo nekatere amandmaje. Vse, kar prosimo, je zgolj to, da se za eno uro premakne ta zadeva. Ne bo s tem nič kaj drugače na koncu dneva, mogoče bomo končali ob osmih ne ob sedmih, to je pa tudi to.