Hvala lepa. Spoštovani!

Referendum kot ena od oblik neposredne demokracije volivkam in volivcem omogoča neposredno odločanje o pravnem aktu ali kakršnemkoli drugem vprašanju. Tako lahko vsi državljani z volilno pravico sodelujejo pri procesu oblikovanja posameznih aktov zakonodajnega organa. V bistvu je referendum nekakšno orodje volivcev, s katerim izvajajo nadzor nad Državnim zborom in njegovim delom. Podrobneje je referendum urejen v Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi, ki določa, kdaj mora Državni zbor razpisati referendum, v katerih primerih ga ni dopustno razpisati in kdo ima pravico do glasovanja. V predmetnem zakonu je tako določen način uresničevanja referenduma in postopek njegove izvedbe. Referendumska ureditev je bila tekom let večkrat spremenjena, nazadnje leta 2013. Takrat je bil sprejet ustavni zakon, ki je zmanjšal število predlagateljev referenduma, določil omejitve in prepovedi ter dvignil prag legitimnosti sprejemanja odločitev. Drugi odstavek 90. člena Ustave določa primere, v katerih zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati. To je pri zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odpravi posledic naravnih nesreč, pri zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, zakonu, ki se sprejema za izvrševanje proračuna, zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in pri zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma drugo protiustavnost.

Čeprav institut nedopustnosti razpisa referenduma morda deluje kot poseg v pravico, ki omogoča zahtevati referendum, se moramo istočasno zavedati, da vzporedno s pravico iz 90. člena Ustave obstajajo tudi druge zelo pomembne ustavnovarovalne vrednote. Pri njih se mora pravica do zahteve za razpis referenduma umakniti, temu pa je pritrdilo tudi Ustavno sodišče. Govorim predvsem o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odpravi posledic naravnih nesreč. Pri slednjem je treba ukrepati hitro in učinkovito, medtem ko razpis zakonodajnega referenduma občutno podaljša postopek uveljavitve zakona. To lahko hitro privede do težko popravljivih posledic. Določbe Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi do danes še niso bile prilagojene spremembam ustavne ureditve. Njen namen je prav v implementaciji ustavne ureditve zakonodajnega referenduma. Zavedamo se, da bi bilo treba določbe tega zakona obširneje prilagoditi, a se je predlagatelj v luči trenutnih okoliščin odločil le za del sprememb. Z njimi bomo zagotovili učinkovite in hitre zakonodajne postopke, ki so ta hip nujni. V stranki SAB se zavedamo pomembnosti pravice državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in referendumskega odločanja. Ne nazadnje je referendum pomemben korektiv predstavniške demokracije. Ne glede na to pa ocenjujemo, da predlog zagotavlja učinkovito pravno varstvo, saj daje vsakemu volivcu možnost, da v 15 dneh od uveljavitve zakona zahteva oceno ustavnosti sprejetega sklepa Državnega zbora. Sicer lahko posameznik oceno ustavnosti zahteva le, ko izkaže pravni interes in pred tem izčrpa vsa pravna sredstva.

V Poslanski skupini SAB se tako strinjamo, da morajo biti zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta Državnega sveta. Po obstoječih postopkih namreč predsednik Državnega zbora zakone pošlje v razglasitev predsedniku republike osmi dan po sprejetju, razen če sta v tem času vložena zahteva za referendum ali veto Državnega sveta. Z novelo bi tako pridobili do osem dni krajšo časovnico tudi pri postopkih sprejemanja drugega protikorona zakona.

Zato bomo v Poslanski skupini SAB predlog zakona enotno podprli.