Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, drage kolegice in kolegi!

Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati izraža zadovoljstvo, da smo danes dopoldne oziroma popoldne na odboru izoblikovali pomembno večino, ki je podprla novelo Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Zadovoljni smo, ko ugotavljamo – vsaj tako je bilo videti na odboru – da parlamentarna večina razume, kaj pomeni sprejeti in čim prej udejanjiti izjemno pomembne zakone, konkretno v tem primeru zakon, ki bi pomagal ljudem in slovenskemu gospodarstvu, ki ga je strahovito prizadela koronaepidemija. Ta večina na odboru – dovolite, da tako rečem – tudi jasno izraža željo, da želimo živeti v eni pravno urejeni državi, v urejeni pravni državi in da smo odločno rekli ne anarhizmu. Tudi sam se želim sprehoditi v tem svojem stališču po zgodovini. Namreč, 24. maja 2013 je spremembo 90. člena Ustave, ki govori o zakonodajnem referendumu, potrdilo kar 86 poslancev od 87 prisotnih, kar pomeni, da je za to spremembo glasovalo 95,5 % vseh poslancev oziroma kar 98,8 % vseh prisotnih. Iz tega razloga izhaja, da smo bili toliko enotni pri tej spremembi ustave in nikakor ne moremo sprejeti kakršnihkoli kritik, da gre za kakršnokoli omejevanje demokratičnih principov. Je pa res, da je ustavni zakon o spremembah 90., pa tudi 97. in 99. člena Ustave, ki ga je podpisal takratni predsednik Državnega zbora 24. maja, vseboval oziroma vsebuje tudi vsebino v drugem razdelku, ki pravi: Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi se uskladi s 1. členom tega ustavnega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi. Eno leto je minilo, kolegice in kolegi, maja 2014. Naslednji mesec je maj 2020, kar pomeni, da zamujamo kar šest let. Ja, res je, priznamo, silom prilike moramo poleg vsega drugega operacionalizirati tudi 90. člen slovenske ustave. Ustava ni izvršilni akt, zato tudi ustavni zakon, ki sem ga imenoval, veleva zakonodajni veji oblasti, da spremeni Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi.

Rad bi povedal, da v ta sklop zakonov, o katerih ni možno razpisati referendumov, sodijo zakoni s področja obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, kamor gotovo spada tudi koronaepidemija. Ko gre za pomoč – kot smo sami prejšnji teden razlagali na dolgo in široko – ljudem in slovenskemu gospodarstvu, ki je težka 3 milijarde in 100 milijonov evrov, je izjemno pomembno načelo tudi to, da kdor hitro da, dvakrat da. Ko gre za naravne nesreče, je hitrost izjemno pomembna. In pomembna pridobitev tega zakona, ki ga zdaj spreminjamo, torej zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, je tudi ta, da bomo kar za osem dni skrajšali čas uveljavitve zakona. To je izjemno pomembno. Danes prihajajo razočaranja s strani zdravniških krogov, s tistih krogov, ki se jim mi vsi – in to je objektivno in pošteno – zahvaljujemo, da so dejansko v prvih bojnih linijah. Ampak ker zakon ne velja, ne morejo udejanjiti tega, kar smo jim mi odobrili v zakonu. Namreč da bi jih tudi finančno stimulirali pri njihovem delu. Tega ne bo. Tega pač ne bo, ker še zakon ni uveljavljen.

Nova Slovenija bo tako kot na odboru tudi na seji Državnega zbora podprla novelo Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ne bomo pa podprli amandmajev LMŠ.