Lep pozdrav vsem!

Hvala za to priložnost, da predstavim to novelo. Vsi ukrepi, ki jih te dni sprejemamo, ne smejo ostati le prazne črke na papirju, ampak morajo njihove učinke čim prej občutiti vsi spoštovani državljanke in državljani. Zato pričakujem, in današnji odbor Državnega zbora je to že dokazal, da nam bo uspelo preseči politične delitve in omogočiti, da bodo ukrepi, ki bodo za soočanje z epidemijo covida-19, sprejeti v prihodnje, čim prej potrjeni in da bo pomoč karseda hitro dosegla državljane. Pomoč pa potrebujejo vsi, ne glede na politično pripadnost, verske in druge usmeritve. V tem prepričanju in upanju me utrjuje tudi dejstvo, da je bila novela Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi predmet širokega usklajevanja že v dveh prejšnjih vladah. Zato menim, da s podporo ne bo in ne bi smelo biti težav. Danes sem bil na odboru informiran, da je bilo na odločanju Državnega zbora, ko se je odločalo o spremembi ustave, ki je omejila pravico do referenduma, prisotnih 87 poslancev, 86 jih je spremembo potrdilo. Danes vas je tukaj, če sem prav videl, ravno tako 86.

Členi, ki so predmet današnje novele, so zgolj vzeti iz takrat obravnavanega predloga sprememb. Kot veste, je rok za te spremembe potekel šest let oziroma eno leto nazaj, na podlagi odločitve Ustavnega sodišča iz leta 2018 in na podlagi zahteve za uskladitev referendumske zakonodaje z ustavnim zakonom iz leta 2013. Namen in cilj predloga zakona je implementacija ustavne ureditve tega zakonodajnega referenduma iz leta 2013 glede ene od sestavin. Razlog – o tem sem zadnje dni večkrat razpravljal – da smo predložili v sprejetje v Državnem zboru zgolj štiri člene in ne 40, je ravno dejstvo, da se je najbolj pokazalo, da sedaj v teh razmerah potrebujemo predvsem te štiri člene. To nikakor ne pomeni, da ne potrebujemo in da ni treba uveljaviti tudi drugih sprememb, ampak nujnost se je najbolj pokazala pri teh štirih členih.

Naj pojasnim. Drugi odstavek 90. člena Ustave določa štiri zakonodajna področja oziroma zakone, o katerih referenduma ni dopustno razpisati. To so zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. To je, bi rekel, področje oziroma točka, na katero se nanaša danes predložena novela. Druga, tretja in četrta točka so zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna, zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb in zakoni, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Po naravi stvari je jasno, da je kvalitativna razlika med prvo in tremi drugimi točkami tega drugega odstavka 90. člena Ustave. Za zakone iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, za katere ustava ne predvideva referenduma in kamor sodi tudi epidemija – torej epidemija, konkretno covid-19 – je v noveli zakona predvideno, da bodo tovrstni zakoni razglašeni in uveljavljeni, takoj ko ne bo več zadržkov, morebitnega veta Državnega sveta, volivci pa bodo imeli v 15 dneh po uveljavitvi zakona možnost sprožiti naknadni ustavni spor, če bodo menili, da je Državni zbor kršil pravico do referenduma, in bodo lahko dosegli tudi razveljavitev zakona. Poudarjam, gre za zelo strogo varovalko, ki zagotavlja demokratičnost postopka, saj bo lahko to zahteval katerikoli volivec brez utemeljitve pravnega interesa. Hkrati pa s to novelo, kar je tudi ključno danes, pridobimo do osem dni krajšo časovnico pri postopkih sprejemanja novih protikorona paketov. Drugi se je že začel pripravljati. V preteklem tednu smo s predlogom novele seznanili poslanske skupine SNS, SAB, SD, Levica, LMŠ pisno in predstavnika madžarske in italijanske manjšine. Kot rečeno, gre za besedilo, ki je bilo tako ali drugače v usklajevanju že dvakrat, nazadnje v javni razpravi decembra 2019. Tudi ti obiski oziroma komunikacija so to potrdili. V principu ta predlog ni sporen in se vsi bolj ali manj strinjamo, da je nujen.

Še malo konkretneje o 21.a členu ZRLI. Državni zbor na predlog Vlade sprejme sklep o nedopustnosti referenduma v roku sedmih dni od sprejetja zakona, ne glede na morebitno pobudo za referendum. Predlagatelj je Vlada, kar pomeni, da bo utemeljen predlog z razlogi v praksi že sestavni del gradiva predloga zakona po nujnem postopku. Vlada je tista, ki, bi rekel, pozna situacijo najbolje, tista, ki ve, koliko časa potrebuje za uveljavitev posameznega ukrepa, in se zdi smiselno in razumljivo, tudi Zakonodajno-pravna služba tukaj ni imela pripomb, da je predlagatelj Vlada. Če Državni svet nato odloči, da ne bo uveljavljal veta, Državni zbor sprejme sklep, takoj ko prejme takšno odločitev Državnega sveta. Če Državni svet veto uveljavlja, potem Državni zbor sprejme sklep takoj po ponovnem sprejetju zakona. Če se ne sprejme, seveda ta postopek odpade. Po sprejetju sklepa Državni zbor zakon pošlje v razglasitev in ta se objavi v Uradnem listu. In sedaj ključna stvar, ki sem jo že omenil, zahteva za oceno ustavnosti zakona. Katerikoli volivec ima 15 dni od uveljavitve zakona možnost predlagati presojo ustavnosti, rok za odločitev Ustavnega sodišča pa je 30 dni.

Za konec. Želim si, da bo dovolj politične volje za dvotretjinsko večino, saj je sprejetje te novele nujna podlaga za hitrejše sprejemanje novih protikorona zakonskih paketov, v predlogu zakona pa ostajajo zelo stroge varovalke. Novele ne sprejemamo za to vlado, temveč za katerokoli vlado, ki se bo znašla v takih razmerah, ki pa jih, to poudarjam, prav nikomur ne privoščim. Hvala.