Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 34. izredno sejo Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti poslanec Ferenc Horváth. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Dovolite, da pred določitvijo dnevnega reda nagovorim državni zbor.

Spoštovane kolegice, kolegi!

Jutri, 8. aprila, bo minilo 30 let od prvih večstrankarskih neposrednih in svobodnih volitev pri nas. Če izvzamemo tiste, ki so se zgodile na začetku 19. stoletja, je dejstvo, da bi morala biti ta pomembna obletnica v Državnem zboru še posebej slovesno obeležena, skupaj s tedanjimi akterji, delegatkami in delegati, ki so v tistem prelomnem času zbujali formalne možnosti osamosvojitvenega procesa, a trenutne okoliščine, povezane z epidemijo, praznovanjem z večjim številom udeležencev žal niso naklonjene. Ne glede na to smo v avli Državnega zbora postavili fotografsko razstavo Prelomnica trenutka, saj te edinstvene zgodovinske prelomnice, ki ni zaznamovala le naše preteklosti, ampak tudi sedanjost in prihodnost, ne smemo izpustiti ali pozabiti. Volitve leta 1990 so omogočile prehod v parlamentarno demokracijo in so eno ključnih dejanj osamosvojitvenega procesa, oziroma kot jih je opisal pokojni dr. France Bučar, s pravnega vidika pomenijo volitve prelomno dejanje, s katerim je formalno prenehala enopartijska oblast v Sloveniji in je bila s tem ustvarjena možnost, da se Slovenija preoblikuje v sodobno in demokratično urejeno družbo. Volivci so se pred 30 leti dobro zavedali pomembnosti zgodovinskega trenutka in nasploh pomena volitev, ko ljudstvo predaja oblast izvoljenim predstavnikom in s tem posredno preko njih odloča o pomembnih državnih vprašanjih. Z visoko volilno udeležbo so pokazali, da si želijo sprememb, ki jih lahko dosežejo z odločnostjo in odgovornostjo preko takratnih kandidatov, ki so na predvolilnem prizorišču nastopali nekoliko drugače, kot to počnemo sedaj, vsaj na videz mnogo bolj sproščeno, spontano, poenoteno in spoštljivo. Danes se lahko zato s ponosom spominjamo vseh kandidatov, ki so sodelovali na teh prvih volitvah pred 30 leti, čeprav jih žal ni veliko, ki bi bili še aktivni v politiki.

V 3. členu Ustave je določeno, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljanke in državljani ju izvršujemo neposredno z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Vsi mi zato nosimo odgovornost, da krepimo ugled vseh vej oblasti in njenih predstavnikov tako, da čim bolj vztrajno in strpno iščemo soglasja za reševanje problemov in sprejemanje odločitev. Danes se zdi samostojna Slovenija, še zlasti za mlajše generacije, ki osamosvojitvenega procesa niso izkusile, nekaj normalnega in samoumevnega. Podobno običajna in samoumevna sta za večino državljank in državljanov postala tudi politični pluralizem in vsakokratne volitve. A stvarnost je bila pred tremi desetletji precej drugačna. Večstrankarske volitve kot najpomembnejši izraz ljudske suverenosti so bile daleč od nečesa samoumevnega. Za njihovo uresničitev je bilo poleg ustrezne pravne osnove, ki jo je tedanja socialistična skupščina zagotovila v zadnjih mesecih leta 1989, potrebno tudi veliko odločnosti, enotnosti in celo poguma. Zgodovinske volitve v tedaj še tridomno skupščino, ki so potekale 8. in 12. aprila 1990, je zaznamovala izjemna, za današnji čas pravzaprav nepredstavljiva več kot 83-odstotna volilna udeležba. Slednja je bila nedvoumen dokaz želje naroda po desetletja odtegovani politični participaciji in želje po demokratičnih spremembah.

Spoštovani, z volitvami, katerih obletnice se spominjamo danes, smo pred tremi desetletji odprli novo poglavje slovenske zgodovine in stopili na negotovo, neznano, težko, a nedvomno pravo pot. Stopili smo na pot svobode, samostojnosti in demokracije. V preteklih treh desetletjih smo veliko dosegli, šli skozi marsikatero preizkušnjo ter se soočili s številnimi izzivi. Ne glede na to, kako težke so bile te preizkušnje, pa smo iz njih izšli močnejši in bolj izkušeni. Naj nam torej skorajšnja 30-letnica zgodovinskih večstrankarskih volitev ne služi le v spomin na prelomnost dogodka samega, ampak naj bo v tem težkem obdobju tudi v navdih in upanje za prihodnost. V tem času, ko se spopadamo z najhujšo epidemijo sodobnega časa, si moramo s svojim odgovornim delom prizadevati med ljudi vnašati tudi enotnost in upanje, ker če tega ne bo, je lahko prav vsak dobronamerni ukrep za boj proti epidemiji in za boljši jutri zaman. Seveda nihče od nas ni vsemogočen in nezmotljiv, vsi smo samo ljudje in ne čarovniki, ki bi na hitro pričarali boljše življenje. Ljudje, ki danes trdo delajo za omilitev ali odpravo posledic epidemije, tudi če se kdaj zmotijo, so zadnji, ki si zaslužijo uperjen prst, grajo, poziv k boljšemu delu ali kaj podobnega. Ti ljudje, ne glede na funkcijo, ki jo opravljajo, si v teh težkih časih zaslužijo samo hvaležnost, zato se izogibajmo nekonstruktivnih kritik in kritizerstva s kavča. V tem znamo biti včasih zelo dobri, ampak dajmo si to privarčevati za neke druge, bolj mirne čase. Raje kot to pokažimo, ker smo tega sposobni, še več sodelovanja, povezanosti in enotnosti. Koronavirus ne izbira med revnimi ali bogatimi državami, med velesilami ali državami tretjega sveta, revnimi ali bogatimi posamezniki, med politiki, gospodarstveniki, delavci, zdravniki, policisti, mladimi ali starejšimi. Zato moramo s skupnimi močmi ohraniti naše gospodarstvo, šolstvo, kulturo, družbo, družino, zdravstvo, varnost in vse druge temelje, ki nas povezujejo v naši državi. Če pogledamo nekatere novice, morda statistike, je Slovenija zaenkrat med uspešnejšimi državami pri boju proti virusu, in prepričan sem, da bomo tudi to bitko na koncu dobili. Tudi po tej bitki bo Slovenija ostala sodobna, demokratična, urejena družba, država, ki spada po številnih pokazateljih med najbolj razvite države sveta, takšna, kot je bila zamišljena s prvimi volitvami pred 30 leti. Ostanite zdravi.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 34. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 6. aprila 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ga je prejel s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje naprav.

Glasujemo. Za je glasovalo 86, proti nihče.

(Za je glasovalo 86.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 34. izredne seje določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O REFERENDUMU IN O LJUDSKI INICIATIVI V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu ministru Boštjanu Koritniku.