Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi, predstavnik ministrstva!

Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami smo sprejeli na 32. izredni seji Državnega zbora. Za nami je torej mesec dni od njegove veljavnosti. Nastala situacija širjenja nalezljive bolezni covid-19 nas je postavila pred težko preizkušnjo. Vse veje oblasti smo morale napore in vse svoje znanje usmeriti v smer premagovanja in lajšanja nastalih situacij, ki jih je povzročil omenjeni virus.

Eden od začasnih ukrepov, ki ga je bilo treba sprejeti, je bil tudi predlog na področju sodstva in upravnih organov. A vendarle se ustreznost ukrepov najbolje pokaže v praksi. Pojavijo se dodatne smernice in nasveti, katerim moramo prisluhniti, še posebej strokovna mnenja in ocene pristojnih zdravstvenih inštitucij. Vsi ukrepi, ki jih v luči epidemije sprejemamo v tem trenutku, so začasne narave, a njihovi rezultati in tudi posledice se bodo zrcalili bistveno dlje.

Zakon, ki je v veljavi od 29. marca, je bil sprejet z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe, zagotovitve delovanja posameznih državnih in lokalnih organov in, najpomembneje, z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi. Interventni zakon, ki naslavlja problematiko odzivanja pravosodja in organov upravnega poslovanja na širjenje koronavirusa, je med drugim tako določil, da roki v sodnih in upravnih zadevah, razen le nujnih, v času epidemije ne tečejo. Sodišča in upravni organi od sredine marca dalje posledično opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Vendarle se je v praksi pokazalo, da so v tem obdobju tudi v nenujnih zadevah opravili veliko dela.

Novela zakona sledi ostalim ukrepom države za obvladovanje epidemije in pomeni postopno aktivacijo delovanja sodišč in upravnih organov na način, da se omogoči možnost odločanja tudi v nenujnih zadevah. Seveda vse to ob izpolnitvi vseh pogojev za varno delovanje sodstva in varno udeležbo strank, ki v postopkih nastopajo oziroma so v njih udeleženi. Sodišča bodo tako lahko odločala in vročala pisanja tudi v zadevah, ki se ne obravnavajo kot nujne. V skladu s sprejetim zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami pa bo še vedno pomenilo, da roki v teh zadevah ne bodo tekli, razen če bo šlo za sodne zadeve, ki se obravnavajo kot nujne. Posledično strankam, ki bodo v tem obdobju odločbo prejele, ne bo treba narediti ničesar do konca epidemije. Razen če bodo same želele pospešiti določen postopek, na primer odpraviti določene pomanjkljivosti, podati potrebno izjavo, dopolniti vlogo in tako dalje.

S sprejetjem novele zakona se bo tako določil tudi odstop od strogih pravil v postopkih insolventnosti iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Sodišče bo obravnavalo in odločalo tudi v primeru, če je oseba zamudila rok ali izostala iz naroka iz razloga, neposredno povezanega z epidemijo, in sodišče o tem še ni sprejelo odločitve. Tanke so meje v neznanih situacijah, a aparat sodstva mora delovati s posebno previdnostjo, da se v nobenih razmerah ne oškoduje pravic strank, še posebej šibkejših, ki se običajno znajdejo v podrejenem položaju. Vsem je treba omogočiti stalen dostop do strokovnega in ustrezno pravnega svetovanja in zastopanja, ne glede na čas in omejitve, v katerih smo se znašli. Sodstvo mora ob tem začeti z delovanjem postopoma in ob izpolnitvi potrebnih pogojev za varno delovanje tako zaposlenih kot tudi vseh strank v postopkih.

V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona soglasno podprli. Hvala.