Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!

Evropska komisija je predlagala vzpostavitev solidarnostnega instrumenta SURE v vrednosti 100 milijard evrov posojil. Ta instrument je bil vzpostavljen s sprejetjem uredbe na ravni Evropske unije, vendar bo njegova sredstva možno črpati le, če bodo vse države članice zagotovile jamstvo za tveganje, ki ga zaradi posojil nosi Evropska unija. Z drugimi besedami, Slovenija bo na podlagi zakona, ki ga sprejemamo danes, podpisala jamstvo za dolgove drugih držav članic. Jamstvo Slovenije je omejeno na nekaj več kot 88 milijonov evrov. Zavezovalo nas bo vse do 31. decembra 2053. To pa še ne pomeni, da bo Slovenija avtomatsko deležna posojila, za posojila bo šele morala zaprositi Evropsko komisijo, ki bo šele naknadno določila pogoje, obrestno mero in rok vračila. Posojila, ki bodo članicam razdeljena v okviru tega instrumenta, so namenjena ohranitvi dohodkov delavcev in ohranitvi podjetij v Evropski uniji. Denarna sredstva bo možno uporabiti za financiranje skrajšanega delovnega časa, začasno prekinitev dela in podobne ukrepe za ohranitev delovnih mest in dohodkov prebivalstva.

V Poslanski skupini SAB pogrešamo konkretne odgovore, in sicer, za koliko sredstev bo Slovenija zaprosila in kakšne pogoje ji bo določila Evropska komisija, ali bo do posojila sploh upravičena, kljub temu da jamči za posojila drugih držav članic. Glede na navedene neznanke se nam upravičeno pojavlja vprašanje, kakšna bo dejanska cena takšnega posojila, saj moramo upoštevati tudi veljavnost, da najbolj prizadete države, kot sta denimo Italija in Španija, svojih dolgov ne bodo mogle povrniti in jih bo iz naslova danega poroštva plačala tudi Slovenija. Dejstvo je, da instrument SURE ne zagotavlja nepovratnih sredstev, ampak posojila. Vsako posojilo pa pomeni dodatno zadolžitev države. Že sedaj je zadolžitev države rekordna, in sicer dosega kar 82,4 % bruto domačega proizvoda. Dolgovi, ki jih ustvarjamo danes, ostajajo naslednjim generacijam, našim otrokom, našim vnukom. Na nevarnost pretiranega zadolževanja v povezavi z epidemijo covida-19 nas opozarja stroka, enake pomisleke lahko razberemo iz mnenja Državnega sveta in celo iz mnenja Zakonodajno-pravne službe. Ta je izrazila bojazen za ustavno načelo socialne države, skladno s katerim bo država morala zagotoviti socialni minimum naslednjim generacijam. In ja, tudi pogledi Poslanske skupine SAB so usmerjeni v bojazen poseganja v socialne pravice, pokojnine in plače, za katere smo se in se bomo vedno borili. Poroštvo nadomešča gotovinske prispevke držav članic, ki bi izboljšali kreditno kakovost in posledično preprečili slabšo bonitetno oceno Evropske unije. Slabša bonitetna ocena pomeni slabše pogoje posojila.

Ne glede na vse neznanke v zvezi s potencialnim posojilom želimo Sloveniji omogočiti možnost pridobitve posojila pod najboljšimi možnimi pogoji, zato bomo v Poslanski skupini SAB predlog zakona podprli.