Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.

Odbor za finance je na 40. nujni seji 28. maja kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19, ki ga je Državnemu zboru v sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada. Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. V uvodnem ekspozeju je državna sekretarka na Ministrstvu za finance predstavila cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona. Pojasnila je, da je Evropska komisija predlagala vzpostavitev instrumenta SURE v vrednosti 100 milijard evrov, ki bo podpiral predvsem sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe. Posojila iz instrumenta bodo temeljila na poroštvih držav članic v višini 25 milijard evrov. Slovenija bo skladno s svojim deležem v skupnem bruto nacionalnem dohodku Evropske unije jamčila za približno 0,35 % skupnega zneska oziroma za nekoliko več kot 88 milijonov evrov. Poudarila je, da bi neposredne finančne obveznosti za Republiko Slovenijo nastopile v primeru, da države članice ne bi izpolnile svojih obveznosti. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da je služba pripravila pisno mnenje, v katerem je med drugim opozorila na nejasnosti 2. člena v delu, ki se nanaša na določitev poroštvene kvote za poroštvo Republike Slovenije, ter na pomanjkljivo obrazložitev določbe 5. člena, ki določa prenehanje poroštva. Pojasnila je, da se z vloženimi amandmaji odpravljajo pomanjkljivosti glede citiranja uredbe Sveta Evropske unije.

V razpravi so članice in člani Odbora izrazili podporo predlogu zakona ter predstavili svoja stališča. Posamezni člani so opozorili na nejasno določene obveznosti, ki bi lahko izhajale iz instrumenta SURE, ter možnost kasnejših pogojevanj. Izražena je bila podpora nedavnim ukrepom na ravni Evropske unije, ki bodo na primerni ravni naslovili težave, ki se pojavljajo pri odpravi posledic epidemije, ter s tem razbremenili države članice. Opozorjeno je bilo, da se je za enega najpomembnejših ukrepov pri odpravi posledic epidemije pokazalo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Ta ukrep bo predstavljal enega ključnih izzivov tudi v prihodnje. Glede na obseg sredstev, ki jih je za ta ukrep namenila Republika Slovenija, in predviden znesek posojil, ki ji bo pripadel iz instrumenta SURE, gre sklepati, da se je Republika Slovenija ob reševanju posledic epidemije odzvala pravilno. Članice in člani odbora so državni sekretarki postavili vprašanja, ki so se nanašala predvsem na stroške, ki bodo nastali Republiki Sloveniji v povezavi z instrumentom, na možnosti za izkoriščanje sredstev, ki jih predvideva instrument, ter na dodatne ukrepe, prek katerih bi bilo možno razpoložljiva sredstva v okviru instrumenta učinkovito izkoristiti.

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance je podala dodatna pojasnila glede pomislekov in vprašanj, ki so bila izpostavljena v razpravi. Med drugim je poudarila, da bo znesek, ki bo pripadel Republiki Sloveniji, odvisen tudi do domačih ukrepov, tistih, ki so bili, in tistih, ki še bodo sprejeti. Glede stroškov, povezanih z instrumentom, je pojasnila, da bo ocena znana in dogovorjena ob sklepanju posameznih posojilnih pogodb, pogoji zadolževanja Evropske komisije pa bodo skladni z najvišjo bonitetno oceno Evropske komisije.

Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin koalicije k 1., 2. členu in k naslovu zakona in jih sprejel. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.