Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke!

Evropska komisija je predlagala vzpostavitev 100 milijard evrov težkega evropskega solidarnostnega instrumenta SURE, katerega namen je financiranje shem skrajšanega delovnega časa, čakanja na delo in ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev ter samozaposlenih, vse s ciljem ohranjanja delovnih mest ter dejavnosti samozaposlenih. Za ta namen je Svet Evropske unije 19. maja 2020 sprejel uredbo o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah, imenovanega SURE. Instrument SURE temelji na posojilih Evropske komisije državam članicam za zagotovitev finančne pomoči za obvladovanje nenadnega in močnega povečanja dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov zaradi ukrepov za zaščito delovnih mest. Sredstva za ta posojila Evropska komisija pridobi z zadolževanjem na mednarodnih finančnih trgih, članice pa morajo zagotoviti 25 milijard evrov garancij oziroma poroštev za obveznosti drugih držav članic iz posojilnih in poroštvenih pogodb, ki jih sklenejo z Evropsko komisijo. Višina poroštva posamezne države članice je odvisna od njenega deleža v bruto nacionalnem dohodku Evropske unije, tako da delež Republike Slovenije znaša 0,35 odstotne točke oziroma 88,1 milijona evrov. Instrument SURE je začasne narave in bo postal razpoložljiv šele, ko bodo vse države članice zagotovile ustrezno garancijo oziroma poroštvo.

Za zagotovitev poroštva Republike Slovenije in sklenitev poroštvenega sporazuma z Evropsko komisijo je skladno z ustavno zahtevo iz 149. člena Ustave Republike Slovenije potrebno sprejeti predlagani zakon. Z uveljavitvijo predlaganega zakona še ne bodo nastopile neposredne finančne posledice za proračun Republike Slovenije, saj se s poroštvom prevzema riziko potencialne odgovornosti za obveznosti drugih držav članic. Plačilna dolžnost Republike Slovenije bi torej nastala v primeru, da država članica Evropski komisiji ne bi mogla vrniti posojila in bi Evropska komisija od vseh držav članic zahtevala, da v sorazmernem deležu izpolnijo obveznosti namesto države članice. Verjetnost takšnega dogodka je zelo majhna. Poleg tega pa je predvideno, da bo Evropska komisija najprej poiskala možnosti poplačila v okviru proračuna Unije.

Dovolite mi, da v nadaljevanju predstavim bistvene elemente predlaganega zakona. Kljub temu da zakon temelji na uredbi Sveta Evropske unije, ki se neposredno uporablja, smo s predlogom zakona njene določbe v nujno potrebnem obsegu povzeli z namenom, da bi se zadostilo ustavni zahtevi po določnosti oziroma določljivosti poroštvenega zakona. Pri tem določb, ki podrobno urejajo ravnanje Evropske komisije in ne vplivajo na opredelitev poroštvene obveznosti države, namenoma nismo dobesedno povzemali. S poroštvom na podlagi tega zakona so v osnovi zavarovane obveznosti drugih držav članic iz posojilnih pogodb, dodatno pa so zavarovane tudi njihove poroštvene obveznosti, če posamezna država članica v primeru unovčitve poroštva ne bi mogla izpolniti svoje poroštvene obveznosti. V našem pravnem redu to ustreza pojmu podporoštva iz 1016. člena Obligacijskega zakonika. Poroštvo je po tem zakonu v vsakem primeru omejeno na skupno 88,1 milijona evrov, kar pomeni, da morebitna unovčitev podporoštva ne povečuje predvidene potencialne obveznosti Republike Slovenije. Poroštvo po tem zakonu velja tudi za refinanciranje, obnavljanje ali prestrukturiranje obveznosti iz posojilnih pogodb. V primeru izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije pridobi regresno terjatev do države članice v višini plačanega zneska, postopek izterjave regresne terjatve pa vodi Evropska komisija.

Predlog zakona v tem delu sicer odstopa od ureditve v Zakonu o javnih financah, po katerem ima pristojnost izterjave minister za finance, vendar ima predlagana rešitev podlago v Uredbi Sveta Evropske unije, ki se sklicuje na odločbe Uredbe 2018/1046. Ta uredba namreč ureja finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in pri tem določa, da finančno pomoč, kamor se štejejo posojila državam članicam, neposredno izvršuje Evropska komisija. Ta rešitev je bila tudi dogovorjena med državami članicami v besedilu poroštvenega sporazuma in je zato za Slovenijo obvezujoča. Poroštvo po tem zakonu preneha z dnem, prvič, ko so vsa posojila v celoti vrnjena, drugič, ko v skladu z uredbo ni več mogoča izdaja posojil, in tretjič, ko so vse obveznosti Republike Slovenije kot poroka v celoti nepreklicno izpolnjene, vendar najpozneje do 31. decembra 2053. Ta končni datum upošteva najdaljšo ročnost posojil iz preteklega mehanizma finančne pomoči, tako imenovanega EFSM, ki je znašala 30 let, ter čas, ki omogoča dolžnost pri postopkih odobritve posojil in ločitev poroštva.

Glede na to, da predlagani zakon predstavlja podlago za sklenitev poroštvenega sporazuma z Evropsko komisijo, ki je bistven člen za razpoložljivost inštrumenta SURE, Vlada predlaga, da zakon podprete.

Hvala za vašo pozornost, poslanke in poslanci. Predsednik, hvala za besedo.