Zdravko Počivalšek – minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, samooklicani reševalec življenj, heroj, skala modrosti in utelešenje sposobnosti v kritičnih tednih marca in aprila. Mesija. Tako se poskušate prikazati v svojem odgovoru, za moj okus sicer precej neuspešno, kajti vaše pisanje razumem izključno kot prosti spis, prežet z moralistično vsebino. V naših očeh niste zgoraj našteto, še zdaleč ne. Morda ste res zgolj izvrševalec, ampak zato niste nič manj odgovorni – odgovorni objektivno in subjektivno. Odgovorni za nepregledne, negospodarne in za izbrance dobičkonosne postopke naročanja in nakupe zaščitne ter medicinske opreme. Odgovorni objektivno in subjektivno za zavestno prikrivanje dejstev, zavajanje javnosti, neetično, klientelistično ravnanje. Ob vseh sumih, indicih in razkritem osebnem vplivanju na postopke nakupov opreme z javnimi sredstvi ste si interpelacijo spisali sami. Minister, brez dvoma ste najmanj politično odgovorni, ali ste še kako drugačno odgovorni, bodo ugotavljali pristojni organi, ki jim ob vseh kadrovskih obglavljanjih želimo predvsem neovirano delo.

Poglejmo, podrobneje. Z vašo pomočjo, gospod minister, ter s pomočjo vsaj še Mateja Tonina in Tomaža Gantarja je vlada z blagoslovom Janeza Janše vzpostavila skrajno nepregleden sistem. V čem je ta nepreglednost? Najprej v tem, da je vlada – morda ste vi zgolj izvrševalec za naročila in nakupe opreme – zadolžila strokovno povsem nepodkovani Zavod za blagovne rezerve. Med tem so strokovnjaki za javno naročanje delali od doma ali bili na čakanju. Zakaj že? Vi ste vedeli, zakaj vam to ustreza. Ponudbe ste zbirali na več elektronskih naslovih in s tem zameglili preglednost. Vlada je ustanovila medresorsko skupino, vi svojo projektno skupino – spet zamegljevanje preglednosti. Pristojnosti ste selili in jih nato še bolj razpršili. Malo se je pisalo, še več klicalo. Povišani toni, navodila, drama, naglica, sklicevanje na neprave podatke, lažne številke, pač po načelu: vsi za vse zaslužni, nihče za nič odgovoren ali, bog ne daj, kriv. Kaj drugega kot nepreglednost je ta vaš razvejani sistem, vaš trikotnik: obrambno ministrstvo, gospodarsko ministrstvo, zavod. Je ta sistem kaj drugega kot v naprej načrtovani manever pranja rok, če jih bo treba prati. Kaj drugega kot nepreglednost so elektronska sporočila državne sekretarke, soproge in še koga. Ali pa telefonski klici nekaterih politično odpisanih. Zakaj vam je vse to ustrezalo? Vi že veste, zakaj. Mi zgolj sklepamo. Namreč, da ste v zavetju te nepreglednosti lahko nemoteno prikrivali delovanje in postopke.

Gospod minister, ta nepreglednost vam je ustrezala, ugajala, dopustili ste jo z vednostjo in potrditvijo predsednika vlade ali po njegovem nareku. Mogoče ste bili res zgolj izvrševalec, a za to nič manj odgovorni. Ne drži, da alternative niste imeli.

Očitamo vam negospodarne nakupe. Prva več kot očitna negospodarnost so posredniki. Vi ste jim rekli slovenski dobavitelji in utemeljevali, da veljavna zakonodaja, kar je sicer neresnica, laž, drugačne poti ne dopušča. Kako prikladen izgovor, idealen pravzaprav, če je cilj omogočiti zaslužek. Morda ste bili zgolj izvrševalec, pa vendar ste zaslužkarstvu trasirali pot, niste ga preprečili. Recimo preplačila ventilatorjev, in to povsem neustreznih, ali pa naročila pretiranega števila ventilatorjev, kajti glede na dejansko število aparatur smo jih potrebovali precej manj.

Druga negospodarnost. Skrbna izbira posrednikov. Tako zelo skrbna, da se vam skoraj polovice ponudb, prispelih na nepregledno kopico elektronskih naslovov, sploh ni zdelo vredno pregledati. Verjetno ste raje verjeli ali pa ste morali verjeti raznim urgencam svojcev, soprog, politično odpisanih posameznikov. Takšno ravnanje, gospod minister, je negospodarno, kajti ne morete vedeti, kaj gospodarnega ste spregledali. Zakaj ste to dopustili, veste vi. Mi zgolj sklepamo, namreč, da je nekaj vnaprej izbranih subjektov moralo zaslužiti.

Tretja negospodarnost. Nekakovostne maske, denimo iz serviet in gumic. Je tak nakup gospodaren? Gospod minister, ta negospodarnost vas ni motila, dopustili ste jo. Seveda z vednostjo in potrditvijo predsednika vlade ali po njegovem nareku. Mogoče ste bili res zgolj izvrševalec, a zato nič manj odgovorni. In ne drži, da alternative niste imeli. Očitamo vam za izbrance dobičkonosne posle. Vam bom pomagal s primerom – 18. marec, podpis pogodbe za nakup 220 ventilatorjev, najmanj ustreznih ventilatorjev; cena za kos 36 tisoč 400 evrov; dobavitelj, seveda podjetje Geneplanet. Šlo je, kot so vam pojasnili, za posel SDS. Zgovorno, sploh ob dejstvu, da je dan prej Evropska komisija objavila razpis za skupno javno naročilo, ki bi dobavila ustrezne ventilatorje po trikrat nižji ceni. Ko je nekaj neprimernega trikrat dražje od nečesa ustreznega, je to lahko zgolj in samo dobičkonosen posel za izbranca. Zakaj ste to dopustili oziroma podpirali, veste vi. Mi zgolj opozarjamo, da je šlo za omogočanje zaslužkarstva.

Še to. 220 ventilatorjev ste naročili pri tem podjetju. Skupno jih je bilo še več. Seveda, ker je državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade dejala, navajam: »Kot je rekel minister Počivalšek, mi smo bili na nič ventilatorjev in bilo je potrebno čim prej nabaviti.« Konec navedka. Državna sekretarka torej o nič ventilatorjih. Sklicevala se je na vas, gospod minister, in sklicevala se je na ministra Gantarja. Spet navajam: »Minister za zdravje me je prosil za pomoč kot bodočo državno sekretarko.« In številke so se spreminjale. Minister za zdravje je govoril o 168, vladno poročilo 5. maja o prav tolikšnem številu. In naposled izvemo, da ste zavajali. 281 ventilatorjev je bilo sredi marca. Seveda ste podatek skrivali, ker ste morali upravičiti nakup 220 novih aparatov, neustreznih, dragih, preplačanih. Ampak ne, to, kajne, gospod minister, ni niti negospodarno, niti nepregledno, niti za nekoga ali za več vas ali njih dobičkonosno. Zame to ni reševanje življenj, ampak denarnic. K ventilatorjem se bom še vrnil.

Gospod minister, ta dobičkonosnost za izbrance vas ni motila, dopustili ste jo, seveda z vednostjo in potrditvijo predsednika vlade ali po njegovem nareku. Mogoče ste res bili zgolj izvrševalec, a zato nič manj odgovorni. In ne drži, da alternative niste imeli. Očitamo vam prikrivanje dejstev. Že omenjeno slepomišenje s številom ventilatorjev je en tak primer. Drugi je povezan s predplačili, ki da jih ni bilo, pa vendar so bila. Ni pomembno, ali jih je bilo le nekaj, pomembno je, da so bila, kajti vi, gospod minister, ste na domnevno neobstoječih predplačilih gradili svojo, zdaj vemo, lažno zgodbo, o zvezanih rokah države, pri poslovanju s tujimi podjetji ali državami. To je bil vaš argument, zakaj so posredniki nuja. To je bil vaš alibi za te dražje nakupe. V imenu koga in za koga, vas sprašujem? Morda ste bili res zgolj izvrševalec, to veste vi. Mi zgolj sklepamo, da je nekdo moral dobiti priložnost za zaslužek. In tudi to prikrivanje dejstev vas ni motilo. Pomagali ste, mogoče kot izvrševalec, po nareku, a zato nič manj odgovorni. In ne drži, da alternative niste imeli.

Očitamo vam klientelistično ravnanje. Česa ne vidite, gospod minister? Kdo vam verjame, da elektronsko sporočilo državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade nima teže? Ali soproge premierja? Kdo verjame, da klic vede generalnega direktorja policije ne pomeni nič? Ali pa vaš klic z navodili o predplačilu in sklenitvi posla? Ali vi, minister, verjamete, da to nič ne pomeni? Zakaj ste potem klicali? Res verjamete, da se poslovanje z določenimi podjetji, ki so, zgolj po naključju seveda, lastniško, prijateljsko ali prek znancev povezana z vidnejšimi imeni, zdi čisto? Pa denimo to, da se je tako zelo mudilo, a vseeno je denimo podjetje Acron imelo izrazito dolg, sicer potem skrajšan dobavni rok, Tosamin pa je bil neustrezen, Acronov pač ne. Nenavadno!

V imenu boja zoper epidemijo v razmerah ustvarjenega strahu v maniri »brez mene potop« ste za okoriščanje – koga vse, veste vi – izrabili negotovost in strah ljudi. Manipulirali ste, zavestno ali kot izvrševalec. Morda po nareku. Odgovorni ste vseeno. Predvsem pa nas ne prepričate, da ste reševali življenja. Mogoče denarnice. Vajeni smo vašega besednega bega pred pojasnili in vašega zatekanja k očitkom o praznih skladiščih, pomanjkanju zaščitne opreme, zapoznelih reakcijah, kritično nizkem številu ventilatorjev. In to ponavljate navkljub zavedanju, da to pač ni res. Saj vas je mogoče celo razumeti, seveda bežite, ker ste od 13. marca dalje namerno svoji zgodbi primerno prilagajali in prikrajali podatke in aktivnosti, da bi dobili proste roke, nekakšen alibi za vse svoje morda marionetno početje. Ker vi vendar rešujete življenj! Naj stane, kar hoče, naj se uklanja, služi in zasluži, kolikor je treba. Ko minister pokliče podpisnika pogodbe, ki je formalnopravno odgovoren za vsak posel, ki ga potrdi, ko se zavzame za sklenitev posla s točno določenimi podjetjem, je presegel svoja pooblastila. Izgovarjanje, da je kriv le tisti na koncu verige, vas ne more oprati. Ko se minister zavestno sklicuje na podatke, za katere ve, da so neresnični, da lahko promovira točno določene posle, potem pa krivdo vali na druge ministre, na komunikacijski šum ali karkoli drugega, ga to tudi ne opere krivde. Ko minister igra na najbolj prvinski človekov nagon po preživetju in varnosti ter ga zlorabi za lastne interese ali interese drugih, je tudi kriv. Se prepoznate? Prav neverjetna aroganca seva iz valjenja krivde na predhodnike. Mar niste med temi predhodniki bili tudi vi osebno? Mar niste bili seznanjeni z vsemi aktivnostmi, stanjem zalog in načrti za ukrepanje? Zagotovo ste bili. Čeprav se v zadnjih 14 dni niste udeleževali sej vlade. Zakaj, veste vi. Mi pa si lahko ustvarimo celotno sliko, ker ste bili tako dogovorjeni z novo koaliciji. Lahko vam samo čestitamo za načelnost, vsaj zadnja dva tedna niste sedeli na dveh stolih hkrati, ampak samo na enem, na tistem na drugi strani, ko se je že planiralo. Kako je to sprevrženo, kaže že navodilo nekdanjega predsednika vlade Marjana Šarca nekdanjemu ministru za zdravje, na katerega se boste verjetno danes sklicevali. Ključne ljudi prihajajoče vlade je redno obveščal o ukrepih zoper širitev epidemije. Obveščeni ste bili o vseh korakih in relevantnih dejstvih za zajezitev širjenja bolezni, pa ste tudi to odgovorno in zaupanja vredno potezo nekdanje vlade zlorabili v politične namene, zmanipulirali ste jo in v maniri nove koalicije odgovornost skušali prevaliti na predhodnike. Njihova ravnanja bodo morda preiskovali drugi, ne mi. Mi s tem nimamo težav, pri vas so pa te težave očitno zelo izražene. Izpostavljate, da se ne želite ogniti svoji odgovornosti, ampak da se vaše delo presoja skozi prizmo dokazanih in dokazljivih dejstev. Veseli me, da ste takšnega mnenja in se boste morali na koncu te seje strinjati z nami in posledično prevzeti odgovornost z dejanjem – enim samim slovesom od funkcije, pa četudi so bili gonilo vaših ravnanj drugi, njihova navodila, njihova pričakovanja. Četudi ste se tega zavedali ali ne, samorefleksija je tisto, kar vam manjka. Naj povem jasno. Državni zbor in interpelacija nista sodišče, ki bi ugotavljalo kazensko odgovornost. Danes ugotavljamo vašo politično odgovornost, odgovornost za to, da ste domov na čakanje poslali ljudi, ki se že več desetletij ukvarjajo z javnim naročanjem specifične opreme za zdravstvo, ljudi, ki vedo, kam in na koga se obrniti, kakšna oprema je ustrezna, kakšne karakteristike mora imeti, ljudi, ki vedo, kje te karakteristike lahko preverijo, kakšne certifikate mora vsebovati in koliko je sploh potrebujemo. Ti ljudje so vam bili v napoto, v napoto pri vaši trgovini v malem. Razvejan in nepregleden sistem razpršenih pristojnosti in nikakršne odgovornosti, zgolj zaslugarstva. Sistem skrbno izbrane peščice določenih podjetij, brez referenc za te vrste poslov, ki bodo svojo hvaležnost za dobičke izkazala in poplačala. Vse to, kar lahko predvidevamo, in posledice bodo raziskovali drugi.

Jasno je, da je v celotni zgodbi vpletenih več. Vse niti pa vodijo tudi do vas, gospod minister. Posli imajo, čeprav zanikate, tudi vaš prstni odtis. Ne bo odveč ponoviti nekaj drobcev. Zavestno ste lagali o številu ventilatorjev. Ne želite razkriti, katero podjetje je bilo izbrano za izpeljavo posla s Kitajsko. Le zakaj? Skrivate podatke o maržah in provizijah, češ, da gre za poslovno skrivnost, izgubljate ne le neobstoječe tovornjake, ampak tudi Boeinge 777 z zaščitno opremo. Ne morete neposredno sklepati meddržavnih poslov, ker za to baje ni zakonske podlage. Potem si premislite, češ, da ne smete, ker je tvegano plačevanje avansov. Potem pa avanse vseeno plačate, ker se je pač reševalo življenja in drugače ni šlo. Nadaljujete z maličenjem dejstev, vendar ni vse tako preprosto.

Nazaj k ventilatorjem. Teh je bilo, kot je pred dnevi razkril zdravstveni minister, že sredi marca 281. No, ni povsem tako. Smo vam sklenili pomagati. Bolnišnice smo vprašali, koliko ventilatorjev so imele 13. marca. Če omenim samo UKC Ljubljana, v vladnem poročilu najdemo podatek 18 ventilatorjev, odgovor zavoda pa, imeli so – pozor! – 243 ventilatorjev. 243! Samo v enem zavodu jih je bilo več, kot pa je vlada navajala oziroma zavajala v svojem poročilu, v katerem je operirala s številko 168. In če dodamo še ventilatorje v preostalih bolnišnicah, podatke smo zahtevali po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja – številka je 404, ob čemer nekaj bolnišnic od 13 podatkov še ni poslalo. 404 ventilatorji 13. marca! 168 jih je v vsej Sloveniji, od tega 20 do 30 prostih, do nič in potem spet 168 pa kasneje 281. To so bile vaše izjave do zdaj. Nič od tega ni res! Za najhujši italijanski scenarij bi jih potrebovali po vladnih navedbah od 100 do 200. Očitno smo jih imeli dovolj. Dokazano. Minister, zavajali ste. Nenehno ste ponavljali neresnične podatke, lagali. Zavestno ste prikrivali in krojili dejstva. In vprašam se, zakaj. Zakaj bi kdo počel kaj takega? Zakaj bi kdo ponujal lažne številke? Še več, zakaj bi kaj takega počel minister? Zakaj bi namerno govoril o manj ventilatorjih? Zakaj bi prikazoval slabšo statistiko? Zakaj bi risal bolj črno sliko? Zakaj, minister, kaj je bil vaš interes? Mogoče ste bili res zgolj izvrševalec in ste delali po nareku. Po čigavem nareku? S čigavo vednostjo? Je bil to mogoče predsednik vlade? A potem se vprašam, zakaj je to statistiko namerno kazila vlada, zakaj je vlada lagala o številkah. Zakaj le? Vam pomagam? Zato ker je morala ustvariti privid izrednih razmer. Izkoristila je težko zdravstveno situacijo, zaskrbljenost ljudi. Zakaj je to počela? Preprosto zato, da je sebi zagotovila alibi za nakup te velike količine ventilatorjev. Pretiranega števila ventilatorjev, ventilatorjev, ki so bili za bolnike s koronavirusom neustrezni in trikrat dražji od ustreznih. Seveda, tu je pa point – z izjemno visoko razliko v ceni. Zakaj ste to storili? Nekomu ste, bom neposreden, zrihtali posel. Ste ga morali? Vam je bilo naročeno? To veste vi. Jaz pa vem, da ste nekomu pomagali zaslužiti. Nekomu ste omogočili zaslužkarstvo. Ne komurkoli, pač pa Geneplanetu, podjetju SDS, kot ste rekli sami. Drama, ki ste jo ustvarili, je bila nepotrebna. Ne trdim, da je številka zadostna, trdim pa, da ne opravičuje niti vseh naročil niti preplačil ventilatorjev. Ponavljam, neustreznih in predragih ventilatorjev. Nikamor se ni mudilo, razen če je bil cilj nekomu omogočiti posel z mamljivo maržo, vidno iz vesolja. Maržo za podjetje Geneplanet in še za koga. Sami ste rekli, da gre za posel SDS. Po naših informacijah ste ravno zaradi tega podjetja in tega posla trdili, da zakon neposrednega poslovanja države s tujim, v tem primeru kitajskim, podjetjem ne dovoljuje. Predplačila so bila za državo menda preveliko tveganje, razen, ko je šlo za posel SDS, torej podjetje Geneplanet. Kako ste že rekli? Bitenc bo moral posel dobiti, vi pa plačajte zdaj. In pogodba skupaj z avansom, brez garancije v tistem trenutku, 8 milijonov evrov je bila podpisana. Zakaj vse to? Bom odgovoril namesto vas. Zaradi razlike med 36 tisoč 400 evrov in dobrih 8 tisoč evrov pri posameznem predihovalniku. Tolikšna je namreč po naših informacijah razlika o ponujeni in plačani ceni. In kam se je zlilo teh približno 28 tisoč evrov razlike? Za vseh 220 ventilatorjev bi ta razlika znašala dobrih 6 milijonov evrov. Gospod minister, vas sprašujem. Želim verjeti, da bodo to raziskali pristojni organi, ki jim ob vseh kadrovskih obglavljenih resnično želim predvsem neovirano delo. Alternativo ste imeli, minister. In to veste. Ta alternativa so bili neposredni nakupi od držav ali tujih podjetij. Potrditev tega, vzorčni primer, da se da, najdemo na sedmi strani vašega odgovora na interpelacijo. Navajate, da je Ministerstvo za zdravje 13. marca kupilo za 807 tisoč 189 evrov zaščitne opreme. To dokazuje ne le, da je prejšnja vlada zaščitno opremo kupovala neposredno od tujih dobaviteljev, ampak tudi to, da je zakonodaja to omogočala, da je sistem nabav deloval in nenazadnje, da je bila nekdanja vlada aktivna pri oskrbovanju zavodov s potrebno opremo. Sami ste se na seji Državnega zbora zahvalili prejšnjemu premierju gospodu Šarcu, da je potrdil to, kar, navajam, »že dlje časa poudarjam, pa očitno nihče noče slišati, centralna nabava zaščitne opreme preko zavoda je bila uvedena šele s sklepom aktualne vlade z dne 14. 3. na drugi seji Vlade. Prej so bile za to pristojne različne ustanove, od posameznih bolnišnic, drugih zdravstvenih zavodov do podjetij in zavodov. To je tudi moj odgovor na vse očitke in insinuacije, da sem jaz kot minister prejšnje vlade pustil prazna skladišča. Seveda to ne drži in upam, da je vsem jasno, zakaj ob razglasitvi epidemije v skladiščih zavoda za blagovne rezerve ni bilo večjih količin zaščitne opreme«. To so vaše besede, gospod minister. In to vam je prišlo zelo prav za umetno ustvarjanje izrednih razmer, nesorazmerne ukrepe, sumljivo nabavo vsega domnevno in neutemeljeno potrebnega. Vi ste ustvarili sistem, ki je to omogočal. Kot vojak ste nekritično sledili navodilom z vrha, zdaj pa je prišel čas, ko bo treba s prstom pokazati na tiste, ki so vas usmerjali, ali pa boste odgovornost sprejeli sami. Imeli ste več alternativ. Tudi neposredno ponudbo s Kitajske, ki jo je posredoval SAZU, pa ste bili neodzivni in se sklicevali na interne prepreke. Vaš državni sekretar namreč v odgovoru SAZU zapiše, navajam: »Zavod za blagovne rezerve ne more sklepati pogodbe s kitajskimi podjetji ali mesti in za blago ne more plačevati v naprej. Navodilo Vlade je pri tem zelo jasno. Zavod za blagovne rezerve lahko posel sklene le s podjetji iz Slovenije.« Konec navedka.

Sami ste določili pravila igre in nabave in zdaj je treba prevzeti odgovornost. Za 22 milijonov evrov bi lahko vaša vlada naročila 1 milijon FFP2 mask, 1 milijon FFP3 mask, večjo količino druge zaščitne opreme in 500 predihovalnikov, in to že 23. marca. In vendar ste ta posel gladko zavrnili. Še več, citiram:« Ob tem pa vas vljudno prosimo, da v kolikor ocenjujete, da podjetje, uvoznik omenjenega pasla ne more izpeljati po poti, kot to velja za vse ostale ponudnike, nas z omenjeno ponudbo ne obremenjujte več.« Konec navedka. Na poziv SAZU ob tej nerazumni odločitvi 30. marca vaš državni sekretar še enkrat odgovori: »Vašo ponudbo moramo zavrniti.« Odmev SAZU je zelo slikovit: »Odgovor, ki ga po trinajstih dneh pošiljate, je smešen in neresen in ga ne morem posredovati ne v Nandžing in ne na ambasado Ljudske republike Kitajske ali pač. Ponovo vas prosim in pozivam, da mi pošljete odgovor, ki ga bom posredoval vladi regije Nandžing in ambasado Ljudske republike Kitajske. Še bolje pa bo, če odgovor pošljete direktno sami, saj gre v bistvu za ponudbo na državni ravni. Regija Nandžinga ima 80 milijonov prebivalcev in na letni ravni ustvarijo okoli tisoč 300 milijard dolarjev, v akcijo pa je vključen tudi predstavnik Ljudske republike Kitajske. V pričakovanju primernega uradnega odgovora, ki ne bo osmešil Slovenije vas lepo pozdravljam.« Podpisan Igor Emri, predsednik SR SAZU. Tako vaše poslovanje deluje navzven, med uveljavljenimi in spoštovanimi akademiki ter na mednarodnem nivoju. Zakaj? Zato ker je moral pač nekdo zaslužiti. Dokazano. 18. marca ste imeli posel že sklenjen. Sicer en drug posel, za eno drugo firmo. Res je, kot je zapisal Yuval Noah Harari v Time magazine: »Človeštvo je v bitki proti pandemiji koronavirusa trenutno brez celostnega vodenja, čeprav bi ga, skupaj s tesnejšim mednarodnim sodelovanjem potrebovalo za učinkovit spopad s to izjemno nalezljivo boleznijo.«

Vaše tako imenovano celostno vodenje se je na svojevrsten način manifestiralo v tesnejšem mednarodnem sodelovanju. Krivi ste vsaj politično, in to krivdo nosi vsaj objektivno tudi celotna vlada. Nimate več našega zaupanja, zato vas pozivamo, da storite vsaj eno častno dejanje in odstopite sami. Tudi resnica je glagol, v vašem primeru, najmanj vašem, zagotovo. Hvala.