Najlepša hvala za besedo. Gospod predsednik, državni sekretar, kolegice in kolegi!

V času izrednih dogodkov se splošno javno življenje po navadi nekoliko ustavi in praviloma se zelo hitro prilagodi novim razmeram. To je značilno seveda tudi za poslovanje subjektov, pa naj gre za podjetja ali pa za subjekte, ki izvajajo javne storitve. Za pravno državo je nujno nemoteno in učinkovito delovanje sodne veje oblasti, torej sodišč. Da je temu tako in da so hkrati varovane pravice strank v postopkih, se je treba na dane okoliščine hitro odzivati. Slednje pa omogoča samo primerna organizacija dela sodišč, ki mora biti dovolj prilagodljiva in hkrati zadosti transparentna, da se v vsakem primeru uresničuje načelo pravne države.

S sodnimi zaostanki se soočamo tudi v povsem normalnih življenjskih razmerah, zato je povsem razumljivo, da je v letošnjem letu glede na lansko enako obdobje zaznati nekolikšen porast števila nerešenih zadev. Pa niti ni toliko pomemben dvig te številke kot ugotovitev, da je veljavna sodna zakonodaja, ki ureja poslovanje sodišč, ki sicer že določa način delovanja sodišč ob izjemnih in nepredvidljivih dogodkih, premalo prožna, kar posledično lahko pomeni težave v izvajanju sodno-pravnih zadev.

Pristojno ministrstvo je na podlagi zbranih številnih izkušenj iz časov epidemije pripravilo spremembe Zakona o sodiščih, ki dajejo pravno podlago za hiter odziv in prilagoditev delovanja sodišč na različne okoliščine in tudi glede na intenzivnost nekega izrednega dogodka. Predsednik Vrhovnega sodišča bo delo sodišč danim razmeram lahko podobno kot doslej prilagajal tako, da bo z odredbo določil obseg poslovanja vseh oziroma posameznih sodišč. Praviloma bodo sodišča poslovala na način poletnega poslovanja, kar pa bo določilo tudi širše ali ožje poslovanje posameznega sodišča in določeni bodo lahko še drugi posebni ukrepi, vsi s ciljem, da bo v čim večji meri zagotovljeno redno izvajanje sodne veje oblasti.

Možnost prehajanja zadev na druga sodišča po stvarni in krajevni pristojnosti je razumljen kot ukrep, ki je potenciran zaradi večje intenzitete izrednih okoliščin, ko je poslovanje sicer pristojna sodišča onemogočeno. Če bi bilo onemogočeno delovanje vseh sodišč in oteženo uveljavljanje pravic strank, pride v poštev še bolj skrajni ukrep, in sicer zadržanje teka rokov.

Vsi ukrepi, ki bi jih bilo potrebno odrediti, bodo seveda časovno omejeni, in sicer na način, da se preverja upravičenost odrejenih ukrepov na mesečni ravni. Seznanitev javnosti in s tem transparentnost drugače odrejenega dela se zagotavlja z objavo v Uradnem listu. Še pred tem pa je ključna predhodna seznanitev ministra za pravosodje. Skrajni primer popolne nezmožnosti poslovanja sodišč ugotovi Vlada Republike Slovenije, seveda ne samovoljno, ampak na predlog predsednika Vrhovnega sodišča.

Glede poletnega poslovanja, kakor se bodo odslej imenovale zdajšnje sodne počitnice, ki trajajo od 15. julija do 15. avgusta, se širijo možnosti delovanja sodišč. Samo poslovanje v nujnih zadevah, ki so naštete v zakonu, se bistveno ne spreminja. Se pa širi obseg poslovanja v nenujnih zadevah. Sodišča bodo lahko določala in opravljala naroke, pri čemer pa mora biti pridobljeno soglasje obeh strank. V predlogu nove ureditve je pridana še izjema trajanja sodnih počitnic oziroma po novem poletnega poslovanja za letošnje leto, in sicer slednje letos meji na dva tedna, in sicer od 1. do 15. avgusta.

V Poslanski skupini Desus predlagane spremembe ocenjujemo kot smotrne in seveda nujne, zato bomo predlog zakona podprli. Hvala lepa.