Hvala še enkrat, za besedo.

Predlog zakona o spremembah Zakona o sodiščih spreminja ureditev poslovanja sodišč v primeru izrednih dogodkov in spreminja način poslovanja sodišč v času poletnega poslovanja. Tako zakon prinaša preoblikovanje sodnih počitnic v poletno poslovanje sodišč. Sodne počitnice v danes uveljavljeni ureditvi pomenijo, da sodišča v tem času opravljajo zgolj poglavitna procesna dejanja in zgolj v nujnih zadevah, ki so določene v zakonu. Gre za zadeve, pri katerih bi preložitev ali zastoj postopkov lahko pomenila nastanek hujših posledic za življenje, zdravje ali premoženje. Samo v teh nujnih zadevah tečejo procesni roki ter poteka vročanje, v vseh ostalih zadevah pa ne. Po predlogu sprememb zakona bodo sodišča v tem času poslovala v omejenem obsegu, ki pa se ne omejuje samo na nujne zadeve, ampak bodo sodišča lahko odločala tudi o zadevah, ki niso nujne. O teh zadevah bodo sodišča lahko odločala, vendar pa bodo veljale omejitve glede razpisovanja narokov. Sodišče bo narok razpisalo le, če bodo s tem soglašale vse stranke. S tem se varujejo pravice strank, če v tem obdobju načrtujejo daljšo odsotnost. Prav tako bo strankam v času poletnega poslovanja lahko vročeno sodno pisanje tudi v nenujnih zadevah, vendar pa bodo roki začeli teči prvi naslednji da po izteku poletnega poslovanja, s čimer je zagotovljeno varstvo pravic strank v teh postopkih.

Novela v nabor nujnih zadev na novo dodaja postopke v zvezi z izvrševanjem kazni zapora ter nepravdne zadeve po zakonu, ki urejajo preprečevanje nasilja v družini. Po sedaj veljavnem zakonu v času izrednega dogodka, to so naravna nesreča, druga hujša nesreča ali pa epidemija, sodišča poslujejo kot v času sodnih počitnic, se pravi, da opravljajo samo nujne zadeve. Ko posamezna sodišča ne morejo več sodelovati nemoteno, o ukrepih odloča predsednik Vrhovnega sodišča na predlog ministra za pravosodje. Gre za ukrepe, kot so na primer dodelitve sodnikov, premestitve sodnikov v sodelovanju s sodnim svetom ter podobno. Predsednik Vrhovnega sodišča na predlog ministra z odredbo določi, da je nastalo stanje izrednih dogodkov. Predlagatelj ugotavlja, da se je ureditev ob epidemiji pokazala kot premalo fleksibilna glede na hitro spreminjanje okoliščin. Zakon namreč ne določa možnosti, da bi sodišča reševala tudi nenujne zadeve po zmožnosti glede na raven prizadetosti. Zato je bilo potrebno sprejetje interventnega zakona, ki je omogočal večji obseg delovanja sodišč in pooblastil predsednika Vrhovnega sodišča. Po noveli bodo sodišča v času izrednih dogodkov praviloma poslovala na način, ki je predviden za poletno poslovanje. O tem bo odločil predsednik Vrhovnega sodišča z odredbo. Z odredbo bo predsednik Vrhovnega sodišča tudi odločil, katera sodišča poslujejo po pravilih poletnega poslovanja ter o drugih posebnih okoliščinah, ki določajo način poslovanja sodišč. Predsednik Vrhovnega sodišča lahko tudi določi, da se nekatere zadeve, ki jih zakon opredeljuje kot nujne, ne štejejo za nujne ali zanje določi obseg poslovanja, ter da sodišča o vseh ali nekaterih nenujnih zadevah poslujejo v neomejenem obsegu.

Predlog zakona poslovanje sodišč v času poletnih počitnic in v času izrednih okoliščin v primerjavi s sedanjo ureditvijo ureja bolj fleksibilno. V primeru ponovitve epidemije tako ne bo potrebe po spreminjajo oziroma po sprejemanju interventnega zakona, da bi delo sodišč prilagajal spreminjajočim se situacijam. Tudi nov poletni režim omogoča, da se nekatere zadeve tudi v tem času premaknejo naprej in ni nobene potrebe, da bi čisto vse nenujne zadeve stale za mesec dni.

Poslanci Nove Slovenije bomo predlog zakona podprli.