Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav predstavnikom Vlade in vsem poslankam in poslancem!

Odbor za pravosodje je na 21. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o sodiščih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada in je bil 9. 7. 2020 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Odbor je bil predhodno seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, mnenjem Komisije Državnega sveta za državno ureditev ter pripombami Odvetniške zbornice Slovenije. Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej, je v dopolnilni obrazložitvi predloga zakona med drugimi izpostavil, da se s predlaganimi spremembami ureja drugačen način poslovanja sodišč v poletnem času v primeru nastopa izrednega dogodka, kot so na primer naravne ali druge hujše nesreče ter epidemije. Sodišča morajo tudi v takšnih okoliščinah v čim večjem obsegu zagotoviti redno izvajanje sodne oblasti na način, da zagotavljajo varnost in zdravje tako zaposlenih na sodiščih kot strank v postopkih, hkrati pa morajo biti varovane pravice strank v teh postopkih. Sodišče bo lahko razpisalo narok v nenujnih zadevah le, če se bosta o tem strinjali obe stranki. Zakonska ureditev delovanja sodišč v času izrednega dogodka se je ob epidemiji COVID-19 namreč pokazala kot nujna, vendar premalo fleksibilna glede na različne okoliščine in intenzivnost izrednega dogodka. Predlagane rešitve tako dajejo predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zakonsko podlago za uporabo različnih vzvodov glede obsega omejevanja delovanja sodišč, ki so v tistem trenutku najbolj primerni, da se zagotovi čim bolj nemoteno in redno izvajanje sodne oblasti.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je glede 2. člena predloga zakona izpostavila, da v primerjavi z veljavno določbo drugega odstavka 83.a člena predlagana rešitev več ne predvideva okvirne časovne opredelitve trajanja posebnih ukrepov na zakonski ravni in je vezana le na upoštevanje okoliščin izrednega dogodka, kar bi lahko pomenilo tudi, da bi bili ti ukrepi trajnejše narave. Glede na posledice, ki jih lahko imajo ukrepi po tem času zlasti na uveljavljanje pravic do sodnega varstva, bi bilo nujno opredeliti skrajni rok trajanja posebnih ukrepov na zakonski ravni, z možnostjo njihovega podaljševanja oziroma določitve drugačnih ukrepov glede na morebitne spremembe okoliščin izrednega dogodka, upoštevaje načelo sorazmernosti.

Glede 4. člena pa je poudarila, da bi bilo treba za določbo 67. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki določa izjemo od sedaj veljavnega 83. člena Zakona o sodiščih, določiti prenehanje veljavnosti. Rešitev, kot je predlagana, pomeni določitev izjeme od izjeme za določbo, ki ne bo več veljala, kar je pravno neustrezno.

Državni svetnik Bojan Kekec je predstavil pisno mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, ki je predlog zakona večinsko podprl. Ob tem je poudaril, da je bilo v razpravi na komisiji opozorjeno, da Odvetniška zbornica Slovenije ni imela možnosti za pripravo ali podajo pripomb k predlogu zakona, saj ga je dobila samo v seznanitev. Predlog zakona trajno posega na področje sodnih počitnic in ne gre več le za začasen ukrep, zato bi bilo usklajevanje z vsemi deležniki, ki delujejo v sodnih postopkih še toliko bolj pomembno. V razpravi so bila izpostavljena stališča in pripombe, ki jih je k predlogu posredovala Odvetniška zbornica Slovenije. Mnenje članov odbora je bilo, da bi pri tako pomembnih posegih v sodni sistem predlagatelj moral upoštevati tudi strokovno javnost in opraviti širšo razpravo.

Odbor je v nadaljevanju sprejel amandma poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in DeSUS k 2. členu ter v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih zakona skupaj in jih sprejel. Glede na sprejeti amandma je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega je sprejeti amandma vključen.