Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci!

Vlada je pripravila Predlog zakona o spremembah Zakona o sodiščih, s katerim se spreminja ureditev delovanja sodišč v primeru izrednega dogodka in v času poletnega poslovanja. Spremembo zakona je Vlada predlagala v obravnavo po nujnem postopku. Kot gotovo tudi sami spremljate, se epidemiološka slika v Sloveniji zaradi porasta okužb z virusom hitro spreminja. Veljavni zakon o sodiščih sicer že vsebuje določbe glede poslovanja sodišč v primeru izrednega dogodka. Veljavna ureditev namreč določa delovanje sodišč samo v nujnih zadevah – gre zlasti za kazenske in družinske zadeve, ne določa pa možnosti, da bi sodišča lahko reševala tudi zadeve, ki niso nujne. Torej ni omogočeno reševanje rednih zadev po zmožnostih sodišča glede na zunanje okoliščine in prizadetost samega sodišča. Ob zadnjem izrednem dogodku, ko je bila razglašena epidemije virusne bolezni, se je izkazalo, da je ureditev premalo prožna, če pride do dogodkov, ki se hitro spreminjajo. Spomnimo, da je bilo treba sprejeti interventni zakon v času epidemije z namenom, da bi v večji meri ohranili izvajanje sodne oblasti ob hkratnem varovanju zdravja in življenja ljudi. V prvi vrsti je bila torej skrb za posameznika, ki je v tem obdobju okrnjen, v zmožnosti doseganja oziroma uveljavljanja svojih pravic. Z interventnim zakonom ste omogočili širši obseg delovanja sodišč in povečali pooblastila predsednika Vrhovnega sodišča. Ta je lahko na podlagi zakonskih omejitev odločal o obsegu delovanja sodišč ob predpostavki varovanja zdravja in življenja tako zaposlenih na sodiščih kot strank in drugih udeležencev v postopkih. Interventni zakon je bil potem tudi noveliran, ko smo sproščali ukrepe in omogočili postopno in hkrati čim bolj široko delovanje sodstva, zakon pa je s koncem uradne epidemije tudi prenehal. S predlagano spremembo, ki je danes v obravnavi in je bila pripravljena na opisanih izkušnjah, se zagotavlja pravna podlaga za hiter odziv in prilagoditev delovanja sodišč v primeru izrednega dogodka. Tako urejamo delovanje sodstva ob dogodkih, kot so epidemije, naravne nesreče, požari, poplave ali druge hujše nesreče, ki ob večjem obsegu omejujejo redno izvajanje sodne oblasti. Ob nastanku izrednega dogodka bo predsednik Vrhovnega sodišča z odredbo določil obseg poslovanja vseh oziroma posameznega sodišča. Praviloma bodo sodišča poslovala na način poletnega poslovanja, lahko pa bo določeno širše ali ožje poslovanje ter drugi posebni ukrepi, da bo v čim večji meri zagotovljeno redno izvajanje sodne oblasti.

Predlog prinaša tudi spremembe 83. člena Zakona o sodiščih, ki ureja poslovanje sodišča v času od 15. julija do 15. avgusta. Na predlog Vrhovnega sodišča se tako širi poslovanje sodišč v tem času. Poslovanje o nujnih zadevah, ki so taksativno naštete v zakonu, ne predstavlja večjega odstopanja od sedanje ureditve, širi pa se obseg poslovanja v nenujnih zadevah. Sodišča bodo v tem času lahko odločala in upravljala naroke pod pogojem soglasja strank, potekalo pa bo tudi vročanje, seveda z varovalko za stranke v postopkih. Ta je, da procesni roki začnejo teči naslednji dan po izteku poletnega poslovanja. Naj poudarim, da predlagana novela, ki jo danes obravnavamo, čas trajanja poletnega poslovanja ohranja nespremenjen. Ta se bo izvajal od 15. julija do 15. avgusta, seveda pa je izjema določena le za letošnje leto na podlagi veljavnega interventnega zakona, v kar pa mi tudi ne želimo s predlagano spremembo posegati. Ker bodo sodišča v tem času delovala v večjem obsegu kot do sedaj, spreminjamo tudi terminologijo. Sodne počitnice nadomeščamo z ustreznejšim izrazom, ta je poletno poslovanje. S tem želimo poudariti, da sodišča tudi v času poletnega poslovanja delajo. Še enkrat poudarjamo, da so tako kot že do sedaj, s spremembo ureditve poslovanja sodišč v času poletnega poslovanja varovane vse pravice strank v sodnih postopkih. Toliko uvodoma. Hvala.