Lep dober dan vsem skupaj!

Govori se o 780 milijonih evrov v šestih letih. To je pravzaprav malo. Za vojsko, ki jo hočemo urediti, je to malo. Problem je ta, da dosedanji ministri za obrambo niso skrbeli za pravilno obdelavo Slovenske vojske, na zagotavljanje obrambnih sredstev. Še posebej zadnji minister gospod Erjavec iz Desusa je naredil ogromno napak. Največja napaka je bila tista tako imenovana Bela knjiga, ki na žalost ima pretrd papir, da bi jo lahko uporabil za stranišče. Drugače pa kaj dobrega tam notri ni nič. Nekonsistentno, slabo in nedodelano. In žal mi je, da se verjetno minister še vedno v določeni meri oslanja na to belo knjigo. Zato mislim, da je potrebno, da bi se ta zadeva ponovno pretehtala, uredila in da bi se koncept obrambe Republike Slovenije utemeljil na malo drugačnih osnovah, modernih, ne pa tistih iz časov nekdanje SFRJ. Recimo, ko se govori o oklepni bojni skupini, v redu, to je verjetno zahteva Nato pakta, vendar oklepna bojna skupina v taki varianti in v taki obliki, kot jo predvideva tudi Bela knjiga, je neuporabna v Sloveniji. Slovenija bi morala imeti mobilne hitre enote z raketnimi protizračnimi in protioklepnimi izstrelki, ceneno zadevo, ki jo lahko potem po uporabi, kakor se reče, zavržeš. To je moderni sistem vojskovanja. In ta sistem vojskovanja je tisti, ki si ga tako zapad kot vzhod najbolj boji. To so hitre mobilne enote, ki se lahko izvežbajo brez problemov in tudi stanejo izredno malo, skratka so poceni. V okviru tega denarja, ki ga je malo, se je pa smiselno navezati tudi na sodelovanje s področjem znanstvenega raziskovanja. Tukaj je lahko veliko področij, ki prispevajo k Slovenski vojski, k njenemu razvoju in na sploh k razvoju te vojske. Ravno tako tudi na področju infrastrukture. Zavedati se je treba, da vse ceste, vse železnice sodijo tudi v domeno vojske, kadar gre za transporte določenih vojaških kompozicij ali pa česarkoli drugega. Tukaj se je treba povezati, obenem pa to tudi predočiti pred Nato paktom, češ, tudi iz tistega segmenta gre določen odstotek k nam in na ta način se bomo lahko približali 2 % zahtevanega proračuna za vojsko iz državnega proračuna. Tukaj bi bilo treba razmisliti tudi o lastni proizvodnji obrambnih sredstev. Slovenija je nekoč proizvajala ogromno obrambnih sredstev v sodelovanju z ostalimi deli Jugoslavije. Zdaj pa prihajamo do tega, da recimo železarna Ravne, ne vem, kaj delajo, ne kaj dosti, ampak tam so delali najboljše topovske in tankovske cevi na svetu. Ameriški tank je zdržal 40 šusov, naš tank s tem rorom je zdržal 80 šusov. Vse smo zapravili, vse smo uničili. Vendar se da tudi tukaj odpreti en določen segment, da bi se lahko proizvajale določene zadeve s področja orožja tudi v Sloveniji. Zakaj lahko Hrvaška v sodelovanju s Srbijo, v sodelovanju s Srbijo, letno naredi preko 200 milijonov evrov dobička s prodajo določenih posebnih sistemov, bi človek rekel. Mi pa kar nič. Nas je pa zgleda strah, da ne bi kdo kaj rekel, da ne bi kdo kaj naredil. Pa predvsem, da ne bi kdo kaj dobrega naredil. Ker v Sloveniji je najhujše, če narediš nekaj dobrega, če pokažeš znanje, če pokažeš hotenje pomagati, potem te bodo vsi povozili. Še posebej pa tale leva, včasih so rekli leva polutka, po slovensko se reče leva polovica. No, tukaj je treba tudi narediti en korak naprej.

Mi absolutno bomo podprli teh 780 milijonov, čeprav, če to pogledamo, je to v šestih letih hudičevo malo. Če vzamemo počez, je to slabo, slabo. Recimo v prvih dveh letih samo 100 milijonov evrov. 100 milijonov evrov je pa zopet vprašljivo, če bomo znali narediti kšefte oziroma če se bomo znali pravilno pogovarjati s tujci. Evidenten problem slabega dogovarjanja je helikopter, ki ga je kupila država v prejšnjem mandatu gospoda Erjavca, ki smo ga preplačali za 8 milijonov evrov. Za 8 milijonov evrov. Pa nihče ni odgovarjal za to in nihče ne bo odgovarjal, ker so določene zadeve zvezane ena z drugo in prijatelj prijatelja ne bo zaklal. Vrana vrani pač ne izkljuje oči. To je žalostno, ampak to tako je.

Kupiti moramo transportno letalo. Upam, da bodo pri nakupu transportnega letala sodelovali tisti, ki so strokovnjaki s tega področja, ne pa kakšni birokrati z ministrstva, ki jih je na ministrstvu tako ali tako precej preveč. O številkah, koliko jih je preveč, ne bom govoril, vendar se je treba zavedati, da že v tistem sistemu, ki programira, kaj je treba nabavljati, ni nobenega reda. Če recimo govorimo o potrebah oklepne bojne skupine, je treba točno določiti, koliko denarja gre za vozila, koliko denarja gre za mitraljeze kalibra 12,7, koliko denarja gre za avtomate 5.56 in tako naprej. Tega ni. Vse je narejeno, da gre za to toliko in toliko milijonov. Kaj bomo pa iz tistih milijonov dobili? Tukaj pa jaz pozivam ministra, da ostro pogleda svojim podrejenim pod prste in zahteva eksaktne podatke tudi o tem, koliko municije se bo kupovalo za kakšno zadevo. Zdaj to ni določeno. In tukaj se išče malo sem, malo tja. Zato je treba vedeti, da bo minister imel težko delo, ne bo enostavno. Predvsem ne bo enostavno tisti birokratski stroj premakniti do te mere, da bo začel delovati tako, kot je treba. V zvezi s tem je zanimiva ugotovitev, da ima Švedska močnejšo vojsko, pa ima bistveno manjše ministrstvo za obrambo, po številu seveda. Ampak vse klapa. Poleg tega ima Švedska tudi reaktivna letala. Mi jih nimamo, mi imamo najdražji aeroklub, to so pilatusi, ki so jim v prejšnjih mandatih podgane požrle električno inštalacijo pri avionih, pa tudi nihče ni bil kriv za to. Letečih pilatusov je pa malo. Malo. In če pogledamo, kaj pilatus zmore, vidimo, da gre tukaj lahko samo za lahko pešadijsko podporo in nič več.

Sprašujem se, ali bomo v zvezi s tem in v okviru tega kupili tudi kakšne protiletalske raketne sisteme. Če hočemo braniti Slovenijo, jo najlažje branimo z izstrelki, ki ne bodo dovolili vdora tujih letal.

Kar se tiše pešadijskega vdora, če bi recimo prišlo do tega, se jaz ne bojim. Navkljub slabi oborožitvi so slovenski vojaki dobri, izredno dobri, bojeviti in imajo radi svojo domovino. Za razliko od marsikoga tudi tukaj notri, kar je žalostno, da so tukaj notri pripravljeni kakšni ljudje prodati svojo domovino za ne vem kakšne blesarije. To je prekleto žalostno.

Ampak treba pa je zadevo pripraviti do tega, da se vse lepo poštela in da se ve, kam kaj paše. Finance bodo poskušali speljati na razne poti, v razne privatne interesne sfere. In tukaj bo moral minister zelo paziti. Upam, da ima ekipo, da bo to zadevo speljala. Upam tudi, da ima ekipo, ki bo znala razumeti, kakšno lastno proizvodnjo obrambnih sredstev lahko v Sloveniji izpeljemo, kaj lahko naredimo in predvsem, da se ne bo denar metal kar tako po dolgem in počez za neke birokratske zadeve ali pa za kakšne študije, ki nimajo ne repa ne glave, kaj šele kakršnekoli koristi.

Mi bomo ta zakon absolutno podprli. Mislim pa, da se bomo o točnih razporedih finančnih sredstev še pogovarjali. Hvala lepa.