Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!

Zadnje desetletje je bilo za Slovensko vojsko težko. Po tisti zadnji finančni krizi, ki se je zgodila leta 2008, je prav obrambni sistem bil tisti, ki je plačal največjo ceno. Praktično se je obrambni proračun razpolovil. Zato je prišel trenutek, ko se moramo, tako kot je dejal nekdanji načelnik Generalštaba general Geder, odločiti, ali slovensko vojsko še želimo ali pa je kmalu več ne bomo imeli. Slovenska vojska nujno potrebuje investicije in zato je danes pred vami zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski do leta 2026.

Znotraj vojske in znotraj obrambe so trije pomembni finančni stebri. Eden so plače, drugi so misije in operacije in tretji so investicije.

Danes govorimo o tem tretjem stebru, o investicijah. Zato priznam, da težko spremljam vse tiste komentarje, ki pravijo, da bi bilo pametno ta sredstva dati kamorkoli drugam. Če to storimo, potem to pomeni, da ukinemo Slovensko vojsko. Mi danes ne moremo govoriti o prerazporejanju sredstev. Treba se je enostavno odločiti, ali vojsko želimo ali je nočemo. Ker tukaj niso neka dodatna sredstva, tukaj so v zakonu zbrana vsa sredstva. In nenazadnje govorimo o vojski, ki je to državo osamosvojila, zaradi katere je danes Slovenija samostojna in neodvisna država. Govorimo o vojski, ki zagotavlja mir in varnost na Balkanu, zlasti na Kosovem, zato da je tudi v Sloveniji življenje varnejše in boljše. Govorimo o vojski, ki vsakodnevno pomaga policiji zagotavljati varnost na naši južni meji. Ne smemo pozabiti, da gre tudi za sile, ki vedno ukrepajo, ko gre za naravne nesreče. Pri naravnih nesrečah tudi pomagajo, rešujejo ponesrečence. Ko smo že v sezoni planinarjenja in lepih gora, se vojska vedno odzove tudi na naš klic na pomoč, ko se v gori zaplezamo ali ponesrečimo. Vojska je bila aktivna tudi v zadnjem obdobju, ko je prišel koronavirus, in sicer s transportom, z razkuževanjem različnih objektov, z vzpostavljanjem premične bolnice Role, če bi jo potrebovali.

To pa je realna slika slovenskega obrambnega sistema. Kot sem dejal uvodoma, po tisti prvi krizi sej je zgodil drastičen padec obrambnega proračuna in v zadnjem desetletju se praktično obrambni sektor ni več opomogel. V tem grafu lahko zelo enostavno in jasno vidite, kakšni so bili obrambni izdatki v preteklosti in kakšni so danes. Stvari so se od leta 2010 drastično poslabševale. To pa je graf, koliko za obrambne izdatke namenjajo naši zavezniki. Kot lahko vidite, je Slovenija na repu. Z odstotkom BDP, ki ga namenjamo za obrambo, smo praktično na samem zaključku te lestvice med našimi zavezniki. Za nami so še Belgija, Španija in Luksemburg, pa še za te tri države je potrebno reči, da vendarle so namenila sredstva za tiste stvari, ki jih izpostavljajo kot prioriteto. Ta graf je še nekoliko bolj žalosten, in sicer kaže podatek, koliko vojske posameznih držav namenjajo za investicije. Tukaj je Slovenija z dobrimi sedmimi odstotki na repu te lestvice. Precej neizprosno in tudi nediplomatsko je zgledal pregled naše pripravljenosti v krizi in vojni in nenazadnje tudi pregled zavezništva ob pregledu naših obrambnih zmogljivosti. Ugotovljeno je bilo, da ne zagotavljamo ustreznih finančnih sredstev za obrambo, kar je posledica kritičnega pomanjkanja politične vojne, da Sloveniji obramba očitno ni pomembna in ne prevzema niti približnega deleža pri zagotavljanju kolektivne obrambe in da je uporabnost Slovenske vojske omejena na najbolj nezahtevne naloge. Ugotovitve so izjemno neizprosne.

Za zaključek naj pokažem še tale graf, ki govori o tem, da je praktično Slovenska vojska v zadnjem desetletju izgubila tisoč pripadnic in pripadnikov, zato je potrebno stvari zastaviti bistveno drugače, če želimo tudi drugačne rezultate.