Hvala lepa, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani predsednik Vlade, ministri, ministrice, kolegi in kolegice, poslanke in poslanci!

Proračunski memorandum za obdobje 2021–2022 predstavlja temeljni okvir za pripravo državnih proračunov za prihodnji dve leti in določa usmeritve za delovanje Vlade pri upravljanju javnih financ ter vodenju ekonomske in razvojne politike. Ekonomska in javnofinančna politika za leti 2021 in 2022 predstavljata, prvič, odziv in ukrepanje na zaostrene razmere, drugič, usmerjenost v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva ob hkrati skrbi za blaginjo ljudi. Ob tem predvidevamo, da sta proračuna pripravljena v okoliščinah velike nepredvidljivosti in s tem povezanega tveganja tako glede epidemije kot posledic za gospodarstvo in javne finance. Makroekonomsko ocene in napovedi, ki jih je pripravil Umar, kažejo na optimizem, in sicer bi po 6,7 % padcu gospodarske aktivnost v letu 2020 v naslednjih dveh letih računali na 5,1 % rast bruto družbenega proizvoda v letu 2021 in 3,7 % gospodarsko rast v letu 2020.

Pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil za leto 2020 veljajo izjemne okoliščine. Na ravni Evropske unije je med državami članicami dosežen širši konsenz, da mora fiskalna politika v letu 2021 še naprej spodbujati okrevanje. V ta namen in zaradi vseh negotovosti glede širjenja virusa ter socialnih in ekonomskih posledic je Evropska komisija sporočila, da bo v letu 2021 še naprej veljala splošna odstopna klavzula. Hkrati Zakon o fiskalnem pravilu določa izjemne okoliščine, v katerih je omogočen odstop od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Zaradi prisotnosti virusa ostajajo v veljavi nekateri omejitveni ukrepi, s katerimi se bo obvladovalo njegovo širjenje, zato bo okrevanje postopno in neenakomerno. Pričakujemo rast investicijske aktivnosti tako zaradi zagona investicij kot tudi okrevanja v mednarodne okolju in uporabe dodatnih evropskih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Pričakujemo, da bo rast, menjava blaga okrevala hitreje. Menjava storitev, predvsem vezanih na potovanja, promet in preživljanje prostega časa, se bo normalizirala po trajnejši zajezitvi širjenja virusa. Razmere na trgu dela se bodo postopno izboljšale. Sprejetje interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest je pomembno prispevalo k ohranjanju zaposlenosti.

V luči izjemnih okoliščin, zaradi katerih je omogočeno odstopanje od fiskalnih pravil, je Vlada predlagala spremembo odloka v delu, ki se nanaša na leti 2021 in 2022. S povečanim obsegom zgornje meje izdatkov za državni proračun bo z zagotovljenimi pravicami porabe omogočeno izvajanje ukrepov za omejevanje negativnih vplivov epidemije covid-19 ter učinkovitejše črpanje EU sredstev. Ob zagotovitvi kvalitetne zdravstvene oskrbe in socialne naravnanosti proračuna so okrevanje in odpornost gospodarstva na eni ter razvoj in investicije na drugi strani ključna vodila pri pripravi proračunov ter ekonomskih politik za leti 2021 in 2022.

Slovenija ima v naslednjih letih v okviru inštrumenta Next Generation na voljo dodatna sredstva, ki jih lahko izkoristi za namene obvladovanja epidemije in okrevanja gospodarstva. Ta sredstva bodo namenjena reformam in investicijam, ki podpirajo prihod v zeleno, digitalno in na znanju temelječo družbo. Hkrati se izteka tudi finančna perspektiva 2014 in 2020, v okviru katere so se v preteklih letih nabrale zamude pri črpanju sredstev. Zato je načrtovana mnogo obsežnejša poraba kohezijskih sredstev kot v preteklih letih. Razvojna komponenta je izrazita tudi pri načrtovanju integralnih sredstev proračuna, kjer so na področju investicij in investicijskih transferov povečana sredstva predvsem na področjih, kjer je financiranje v manjši meri predvideno iz dodatnih evropskih sredstev. Tako integralni kot evropski del pa se povečujeta tudi za investicije v prometno infrastrukturo ter vlaganje na področju kulture, okolja in zdravja. Ob izraziti razvojni naravnanosti in možnosti za koriščenje sredstev iz evropskih virov pa načrtovana ekonomska politika prek proračuna ohranja tudi socialno naravnanost in skrb za starejše.

Prihodki državnega proračuna v letu 2021 bodo glede na načrtovane ob rebalansu proračuna za 2020 višji za 16,7 odstotka. Za leto 2022 pa pričakujemo 2,6 odstotno rast prihodkov, predvsem na račun višjih prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije. V bilanci prihodkov proračuna Republike Slovenije za leto 2021 je skupaj načrtovanih 10,7 milijarde prihodkov, od tega 8,4 milijarde evrov davčnih prihodkov, 568 milijonov evrov nedavčnih prihodkov in 1,6 milijarde evrov prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije.

Načrtovani odhodki državnega proračuna za leto 2021 so načrtovani v znesku 13 milijard 468 milijonov evrov in so za 77 milijonov višji, kot jih določa rebalans proračuna za leto 2020. Izrazito je povečanje pri odhodkih iz naslova EU sredstev, kjer je načrtovano izrazito povečanje pri črpanju tako na državni kot na lokalni ravni. Pri tem bodo imeli pomembno vlogo predvsem inštrumenti Evropske unije Next Generation. Slovenija naj bi v okviru programov, kjer so v naprej določene nacionalne ovojnice, dobila iz inštrumenta Next Generation 5,4 milijarde evrov dodatnih sredstev, od tega 3,6 milijarde v obliki posojil in 1,8 milijarde v obliki nepovratnih sredstev. Največji delež nepovratnih sredstev naj bi Slovenija dobila iz novega mehanizma za okrevanje in odpornost v izrednih razmerah, in sicer, 1,6 milijarde evrov.

Za leto 2022 pa se izdatki glede na leto 2021 znižujejo za 6,5 % oziroma 900 milijonov. Iz proračuna za leto 2022 je tako razviden določen fiskalni napor. Saldo državnega proračuna se bo posledično izboljševal, tako zaradi pričakovane rasti prihodkov kot tudi zaradi učinkov ukrepov in investicij na strani odhodkov, ki bodo generirali gospodarsko rast in potrošnjo. Primanjkljaj državnega proračuna je tako načrtovan na 2,7 milijarde evrov ali 5,6 % bruto družbenega proizvoda v letu 2021 in 1 milijardo 593 milijonov oziroma 3,1 % bruto družbenega proizvoda v letu 2022. Primanjkljaj se tako v naslednjih dveh letih znižuje, tako nominalno kot v odstotku od bruto družbenega proizvoda. V strukturi državnega proračuna se 16-odstotni delež namenja za plače in stroške dela, 15 odstotkov za investicijske odhodke in transfere, ter 12 odstotkov za transfer v ZPIZ in za transferje posameznikom in gospodinjstvom.

Glede na sprejeti proračun 2021 in sprejeti proračun 2022 se s tem predlogom proračuna pri vseh uporabnikih sredstva povečujejo, in sicer integralna sredstva se povečujejo za 23,4 odstotka, EU sredstva za 92,1 odstotka in namenska sredstva za 10,6 odstotka. V programski strukturi državnega proračuna se najbolj povečujejo sredstva za zdravstveno varstvo, in sicer za 257,4 milijona evrov, za promet in prometno infrastrukturo za 254,7 milijona evrov ter varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo za 251 milijonov evrov. Za več kot tretjino, se v letu 2021 povečujejo tudi sredstva za znanost in informacijsko družbo ter za podjetništvo in konkurenčnost. V letu 2021 je načrtovanih še 774 milijonov izdatkov za potrebe covid, med njimi je načrtovana 500-milijonska rezerva, prvič, zaradi nepredvidljivosti situacije in za financiranje ukrepov iz zakona PKP5. 115 milijonov je predvideno za evropska sredstva na programu REACT, 77 milijonov za varovalno opremo, cepiva, testiranja, 17 milijonov za turistične bone, katerih izplačilo naj bi bilo v letu 2021, 40 milijonov za blagovne rezerve in tako naprej. V letu 2022 ni načrtovanih izdatkov za covid. Še naprej bo državni proračun zagotavljal dodatna sredstva Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer transfer v letu 2021 preko milijarde 337 milijonov in v letu 2022 v znesku milijarda 291 milijonov. Iz proračuna se bo financirala še naprej zdravstvena blagajna, tako tisti ukrepi, ki so posledica pandemije, prav tako bo v letu 2021 proračun zagotavljal dodatna sredstva zdravstveni zavarovalnici. Prav tako bodo občine prejele v letu 2021 83 milijonov več in posledično tudi v letu 2022.

V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021 se za zdravstveno varstvo povečujejo sredstva za več kot 250 milijonov, prav tako za promet in prometno infrastrukturo, varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo. Pomembno je ob tem opozoriti tudi na dolg sektorja države, kot vemo, je ocenjen za leto 2020 v višini 82,4 % bruto družbenega proizvoda. Po načrtih naj bi se dolg znižal na 80,9 % bruto družbenega proizvoda v letu 2021 in 79, 3 % bruto družbenega proizvoda v letu 2022. Z drugimi besedami, dolg se bo v naslednjih dveh letih znižal za 3 odstotne točke ob tem, da bo država sprotno poravnala vse tekoče obveznosti.

Dovolite mi, da tukaj opozorim tudi na ocene nekaterih bonitetnih agencij, ki ocenjujejo stabilnost in obete Slovenije, in tukaj lahko povem, da so vse bonitetne agencije v letošnjem letu zadržale ocene, ki so veljale v prejšnjem obdobju ali so jih celo povečale. To pomeni, da Slovenija za investitorje in seveda tudi za ostale tudi v teh zahtevnih časih ostaja zaupanja vredna država. Zadnja ocena je bila izdana koncem prejšnjega tedna in je dejansko zvišala bonitetno oceno Republiki Sloveniji. Tu vplivata na takšne bonitetne ocene predvsem dva dejavnika. Eno je izboljšanje bremen javnega dolga in nizka cena financiranja dolga v primerjavi s primerljivimi državami. Drugi dejavnik pa je bistveno izboljšano stanje bančnega sistema, predvsem to govori o stabilnosti bančnega sistema in seveda tudi solventnosti oziroma likvidnosti. Mednarodne agencije tudi ocenjujejo, da pandemija covid-19 ne bo bistveno vplivala na javnofinančno stanje držav članic Evropske unije kot tudi na stanje Slovenije ter da je gospodarstvo odporno na vplive krize ter da bodo javne finance ostale stabilne in banke likvidne.

Dovolite mi, da zaključim z besedami, da v letih 2021 in 2022 lahko pričakujemo povečanje gospodarske aktivnosti, zagon investicij, pričakujemo tudi okrevanje gospodarstva v mednarodnem okolju, rast menjave blaga ter izboljšanje razmer na trgu dela. Zaradi ukrepov, ki jih je Vlada sprejela, se delovna mesta ohranjajo ter pomembno prispevajo k stopnji zaposlenosti. Ob navedenih ukrepih bodo pomembno vlogo imela evropska sredstva, ki so namenjena reformam za prehod v zeleno, digitalno in na znanju temelječo družbo. Vlada bo dodatna sredstva namenila za zdravstveno oskrbo ter s tem izboljšala kvaliteto zdravstvenih storitev, prav tako bo poskrbljeno za socialno varnost ljudi. Ob tem bo posebno pozornost namenila znanosti, informacijski družbi ter izboljšala pogoje za podjetništvo ter s tem seveda izboljšala tudi konkurenčnost gospodarstva. Hvala lepa.