Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Cenjeni visoki zbor!

Pred kratkim smo izza te govornice v tem državnem zboru obrazlagali rebalans proračuna za letošnje leto, ki je bil seveda krizna, glede na situacijo, ki smo jo imeli spomladi in ki deloma še traja, tokrat pa so pred nami proračunski dokumenti za prihodnji dve leti, ki so bistveno bolj optimistični.

O nekaterih konkretnejših številkah kasneje bolj podrobneje minister za finance. V tem uvodu z moje strani zgolj poskus predstavitve tega okvira iz Proračunskega memoranduma, ki pravzaprav odraža po eni strani našo sposobnost ali pa našo odpornost, da presežemo situacijo, v kateri smo se znašli letos zaradi epidemije in ponovno rastemo. Zdaj po drugi strani pa, da skušamo izkoristit tudi nekatere priložnosti, ki so se ob robu reševanja te epidemije ponudile in ki jih lahko zaobjamemo z besedami evropska sredstva. V prihodnjih letih bo namreč imela Republika Slovenija iz teh virov daleč največ sredstev doslej na razpolago in s temi sredstvi lahko po eni strani popravimo marsikaj ali pa zakrpamo marsikatero vrzel, ki se je pojavila letos, po drugi strani pa zacelimo tudi kakšno staro investicijsko rano.

Za letošnje leto, kot ste se s tem že podrobneje seznanili ob razpravi v rebalansu proračuna, domače in tuje institucije napovedujejo padec bruto domačega proizvoda, po zadnjih podatkih za 6,7 %. Za naslednje leto pa imamo napovedano znatno rast, preko 5 %, in potem za leto 2022 preko 3 %. Kar pomeni, da če bomo to uresničili, lahko prvič v zgodovini države računamo, da bo bruto domači proizvod Slovenije leta 2022 presegel 50 milijard evrov. To je številka, o kateri še pred desetletjem v času ekonomske ali pa finančne krize verjetno ne bi mogli niti sanjati, če bi takrat delali projekcijo za prihodnji dve leti oziroma za leto 2021 in 2022, o kateri zdaj govorimo v smislu predstavitve proračunskih dokumentov. Ta 5,1 % rast, napovedana za prihodnje leto, omogoča obsežno investiranje na vseh tistih sektorjih, kjer smo podhranjeni. Predvsem gre tukaj za zdravstvo, za varstvo starejših pa tudi za vlaganje v digitalizacijo, v znanje, v vse tisto, kar lahko Slovenijo tudi v prihodnje dviga nad evropsko povprečje. Ta sredstva so znatna, niso pa vsa dano dejstvo. Zaradi tega je treba že ob tej predstavitvi omeniti tudi tveganja, ki so pred nami. Ko gre za tveganja za naše domače vire, ta tveganja izhajajo predvsem iz nejasnih odgovorov na to, kdaj bomo za koronavirus dobili delujoče, testirano, za vse dostopno cepivo in/ali uspešno zdravilo. Odgovora na to vprašanje vam ne morem dati niti po precej obsežni razpravi konec prejšnjega tedna na Evropskem svetu, kjer se je pač evropski vrh veliko ukvarjal, kjer smo se veliko ukvarjali s tem vprašanjem. Vsi upamo, da bo čim prej, ampak točne napovedi ni in nekatere naše partnerske države v Evropski uniji sprejemajo ukrepe z veljavnostjo do konca prve polovice naslednjega leta, kar seveda pomeni, da je treba biti tukaj previden, ker od odgovora na to vprašanje je odvisno, kako neovirano bo normalno teklo življenje naprej, kako neovirano bomo proizvajali, kako neovirano se bodo končno v državni proračun, druge države blagajne stekali prihodki. Zaenkrat je situacija v zvezi s temi tveganji v Sloveniji, bom rekel, kar se optimizma tiče nad evropskim povprečjem, se pa slabša zaradi tega, ker ukrepi, ki so bili doslej uvedeni in so mehkejše narave kot spomladi, niso prijeli. V primeru ostrejših ukrepov, do česar bo nujno prišlo, če teh ne bomo upoštevati, po logiki sami se bo to seveda poznalo tudi na padcu proizvodnje, predvsem nekateri storitveni sektorji bodo še dodatno prizadeti in to bo vplivalo na kondicijo našega gospodarstva, družbe v celoti in posledično tudi na prihodke v prihodnjem letu. To je domače tveganje, ki se ga lahko v veliki meri izognemo, in je v naših rokah predvsem v smislu presoje, odgovornega ravnanja.

Odgovor na vprašanje zdaj, kako visoka bo cena glede na to, da je celotna Evropa praktično v drugem valu covida-19, znanje, tveganje, ki se nanaša na evropska sredstva, ki bodo v naslednjih letih teoretično na razpolago v znatno večjem obsegu kot kadarkoli doslej, odgovor na vprašanje v zvezi s temi zunanjimi tveganji pa je dvojen. Prvič, gre tukaj za vprašanje, ali bomo sposobni – govorim o Evropi kot celoti – sprejeti vse tiste izvedbene ukrepe, ki so potrebni za to, da bodo ta sredstva dejansko na razpolago od 1. januarja prihodnje leto. Tukaj naj povem, da ko gre za instrumente okrevanja, je potem, ko je Evropski svet dosegel soglasje o paketu v juliju, zdaj potrebna še uskladitev z Evropskim parlamentom in tudi glasovanje v tej dvorani in v 26.ostalih parlamentih držav članic Evropske unije, kar seveda čisto po domače povedano pomeni, da nobene rešitve, ki bo kakorkoli bistveno odstopala od tega, ki je bila usklajena s soglasjem vseh držav julija letos, ne bo na mizi, ker lahko vsako spremembo praktično vsak blokira, ne samo Evropski parlament, o čemer se na veliko govori, ampak tudi nacionalni parlamenti. V tem primeru bodo tukaj zamude, ki lahko povzročijo tudi bistveno večjo škodo kot pa mogoče za malenkost zmanjšana ali pa zvišana sredstva na nekaterih postavkah evropskih skladov.

Drugi del tveganja v zvezi s temi dodatnimi sredstvi, s to obsežno možnostjo dodatnega kisika za naše hitrejše okrevanje in razvoj, pa je vse seveda v naših rokah, kajti zato, da bomo sposobni, recimo, v naslednjih treh letih ne samo počrpati, ampak produktivno investirati več kot 5 milijard 200 milijonov sredstev iz evropskih skladov, moramo v tej državi odpraviti na stotine raznoraznih birokratskih ovir, sicer bodo ta sredstva v veliki meri enostavno samo možnost. Strateški svet vlade za debirokratizacijo je pripravil prvi paket, ki je obsežen, ki mu bodo sledili tudi drugi. Pogoj za to, da bodo ta evropska sredstva produktivno in v realnem času investirana v Sloveniji, je to, da se večina predlogov iz tega paketa, predvsem tisti, ki se neposredno nanašajo na dolge postopke, na podvajanje postopkov, na nepotrebno zapletanje, na odločanje na več ravneh v kompliciranih relacijah, večino tega moramo spraviti pod streho tudi v tem državnem zboru naslednjega pol leta, sicer bo velik del teh sredstev ostal zgolj možnost.

Z ukrepi, ki smo jih sprejemali v dosedanjih štirih protikriznih paketih, in z ukrepi, ki so na vaših mizah v okviru petega paketa, ki jim bomo sprejeli kot protikrizne, bi lahko poimenovali že za prvi korak večje odpornosti in okrevanja tudi že v letošnjem letu. S temi paketi, s temi ukrepi smo v veliki meri zmanjšali negativne gospodarske in socialne posledice epidemije. Zaradi števila ohranjenih delovnih mest, zaradi tega, ker pred sabo nimamo drastičnih številk o brezposelnosti, kot smo jih imeli v času zadnje gospodarske in finančne krize, lahko računamo, da bo v primeru doseganja teh makroekonomskih kazalcev gospodarske rasti 5,1 % naslednje leto in 3,7 potem naslednje leto, 2022, pritisk na socialne transfere manjši, bistveno manjši, kot je bil letos, in da bodo sredstva v proračunih za obe leti namenjena za investicije dejansko takšna ali eventualno celo večja.

Če primerjate predlog proračuna za prihodnje leto s proračunom za prihodnje leto, ki je bil sprejet lani, v letu 2019, pred epidemijo, potem boste ugotovili, da je praktično na veliki večini postavk, še posebej na razvojnih, denarja več, denarja več, kljub temu, da je letošnje leto krizno. Velik del tega povečanja je možno pripisat dvema razlogoma – eno je dejstvo, da smo vsaj doslej in da delamo vse, da bomo tudi do konca tega leta ohranili kondicijo gospodarstva in družbe na ravni, kjer pač ne bo drastičnih padcev, po drugi strani pa že prej opisanim evropskim virom. Po nekaterih podatkih oziroma po uradnih, ampak ne celovitih podatkih, se je v letošnjem letu tudi v času epidemije varčevanje prebivalstva v Sloveniji povečalo. Se pravi, tukaj so bile že prej znatne, zdaj so pa še dodatno večje zaloge kapitala v rokah slovenskih državljanov. Kolikor je ta kapital naložen zgolj na bankah v obliki hranilnih vlog, in veliko je tega, ali v nekaterih drugih oblikah, ki varčevalcem pač ne prinašajo veliko, je to pravzaprav dvojna škoda, je to dvojna škoda neizkoriščenega kapitala za posameznika, ki ga ima, po drugi strani pa te milijarde, in gre za desetine milijard, pač niso produktivno vpete v strategijo večje odpornosti in razvoja države. In eden od izzivov za vlado v prihodnjem letu je tudi, da dogovorimo, proučimo in tudi predlagamo inštrumente, preko katerih bi lahko tudi ta kapital dali v funkcijo hitrejšega ali pa ponudili ljudem, lastnikom, posameznikom, da ta kapital namenijo bodisi za večje infrastrukturne projekte ali za nekatere druge nacionalne projekte ob tem, da bi na ta način kot država, kot družba hitreje prišli do teh ciljev oziroma dosežkov, po drugi strani pa bi tudi varčevalci imeli več od tega kapitala, kot ga imajo danes ob politiki nizkih ali celo negativnih obresti.

Naj bo toliko dovolj v tej obrazložitvi predvsem memoranduma, medtem ko bo še minister za finance predstavil številke. In ko si boste pogledali številke po posamičnih postavkah za prihodnje leto, boste videli, da sta pred vami optimistična, razvojno in hkrati socialno, trajnostno, v prihodnost obrnjena proračuna, da so viri, ki jih pač predvidevamo za vse te razvojne in ostale politike, realni, dosegljivi, da so z majhno razliko teh potencialnih proceduralnih zapletov, o katerih sem govoril pri Evropskem skladu za okrevanje, vrata do teh virov v naših rokah in da je v veliki meri predvsem od našega ravnanja odvisno, ali bosta prihodnji dve leti dejansko leti hitrega okrevanja, gradnje večje odpornosti družbe za podobne izzive, kot je bila letošnja epidemija, in hkrati nov razvojni zagon Slovenije za prihodnost.

S temi besedami tudi vabim vse, da se resno vključite v razpravo, da vidite tudi celoto, ne samo posamične postavke, in da na koncu skupaj sprejmemo dejansko kvaliteten razvojni paket proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, kar bo nenazadnje tudi spodbuda za vse tiste, ki se v teh težkih časih trudijo za to, da bodo te optimistične številke dejansko postale realne. Hvala lepa.