Najlepša hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav!

V Levici že od prvega dne nastopa vlade Janeza Janše opozarjamo na krepitev avtoritarnosti, represije, omejevanja demokracije in utišanje slehernika, ki si upa podvomiti v vlado in v samega Janeza Janšo. Videli smo, kaj se je zgodilo s strokovnjaki, ki so podvomili v ukrepe in odločitve vlade, od vodstva NIJZ do strokovne skupine in tako naprej. Vsi so bili po hitrem postopku razrešeni in nadomeščeni z zvestimi kadri oziroma člani SDS. Povsem enaka zgodba se je odvila tudi z represivnimi organi, povsem enaka zgodba poteka tudi na številnih drugih ravneh. Premišljeno politično kadrovanje zvestih ljudi na položaje, ki imajo vpliv na potek preiskovalnih, policijskih, nadzornih ali drugih relevantnih postopkov ter njihovo izvedbo, izkazuje usmeritev SDS, da s pomočjo njenih zvestih koalicijskih satelitov prikrije številne nezakonitosti, ki bi jih pristojni organi morali raziskati na neodvisen in nepristranski način. Obenem pa se s takim obvladovanjem omenjenih organov vrši pritisk na vse politične nasprotnike, pa naj gre za protestnike na ulici, novinarje ali strankarske nasprotnike. Preiskovalni in nadzorni organi lahko zbirajo podatke o posameznih osebah, lahko začnejo postopke proti njim in grozijo na druge načine. Osebne diskreditacije so še najmanj, kar lahko pričakujemo od predstavnikov Vlade ali njenih podpornikov. Vlada vztrajno krni avtonomijo organov, spodjeda njihovo neodvisnost in strokovnost, izvaja politične čistke in hlepi po nadzoru, obvladovanju institucij in gospodarskih družb v lasti države.

V Levici se sicer ne strinjamo s tezo, da je to, da odstaviš in zamenjaš vse vodilne kadre in nastaviš svoje, nekaj povsem samoumevnega in sprejemljivega. Nekateri organi pač morajo ter bi morali biti in ostati neodvisni tudi v tem smislu, da politika ne more po mili volji menjavati vodstev v teh institucijah. Če rečemo na primer, da je Varuh človekovih pravic neodvisen in samostojen organ, potem pa bi z zakonom določili, da ga lahko vlada kadarkoli brez posebnega razloga zamenja, bi težko še govorili o tem, da gre za neodvisen in samostojen organ. In v tej luči možnih zamenjav brez utemeljenih razlogov je ta spekter v Sloveniji dejansko pretirano širok, kar jasno izhaja iz dejstva, da si ena sama politična stranka, torej SDS, praktično v nekaj dneh podreja celotni represivni organ, in to po celi hierarhiji. Ne gre samo za to, čigave glave se sekajo; navsezadnje na določenih položajih to naredijo vse vlade. Gre tudi za to, koga se postavlja na ključna mesta v državi; a o tem več pozneje v razpravi. Tisto, kar še posebej skrbi, so pritiski na delo policije in predvsem na NPU, ki bi moral biti neodvisna institucija, pa očitno ni več. Redosled kadrovske čistke, ki se je začela že marca letos na ustanovni seji tretje Janševe vlade z odstavitvijo generalne direktorice Policije Tatjane Bobnar, se odvija seveda zelo hitro, po predvidljivem scenariju in v predvidljivi smeri. Na poti k cilju, proti kateremu dobesedno drvi vladajoča SDS, je Bobnarjevo zamenjal Anton Travner, ki se je Hojsu zameril s pregonom Počivalška, Travnarja pa Andrej Jurič. Travner je pred tem že menjal direktorja uniformirane in direktorja kriminalistične policije. Dalje. Igorja Lambergerja je na čelo NPU nadomestil Uroš Lepoša, ki ga je Jurič izbral mimo razpisa, čeprav je uradniški svet kot primernejša ocenil druga kandidata – Lambergerja in Boštjana Lindava. Da niti ne omenjamo, da je vmes odstopil tudi sam minister Hojs, in to nepreklicno, in sicer tako zelo nepreklicno, da se je nato premislil. Epska razsežnost turbulentnega dogajanja po vsem tem sedaj ne zmore še dodatnega sladkorja, a sodeč po stanju stvari zagotovo lahko upamo še na kakšno presenečenje. V Levici smo nad tovrstnim načinom političnega vplivanja in kadrovanja – ne strokovno, temveč politično – obeleženih uslužbencev osupli in skrajno zaskrbljeni. Zavedamo se, da je politično kadrovanje dolgoročno škodljiva praksa, ki je v zaskrbljujočem porastu. Samopašna drža vlade ne le da resno ogroža stabilnost demokratične ureditve, pomeni tudi netransparentno in nesmotrno porabo javnega denarja in škodi ugledu institucije države ter državi kot taki. Kajti politično kadrovanje lahko vsebuje elemente sistemske korupcije in meče sum zlorabe uradnega položaja. Hvala lepa.