Govor

Robert Polnar

Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!

Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni. Izrek se pogostokrat uporablja kot previdno opozorilo, da lahko imajo dobre namere tudi nezaželene posledice. Navadno tako opozorilo ne pomaga iz prepričanja, da se bo vse dobro končalo. Toda če se ne bi tako mnogokrat ponavljalo, bi bil izrek pozabljen. Ljudje imajo radi preproste zamisli. Prebudi se kljubovanje, lahko dosežemo, kar hočemo. V sredo smo z 51 glasovi za in 11 glasovi proti sprejeli Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Včeraj je Državni svet s 26 glasovi odrekel odložilni veto, le dva svetnika sta menila drugače. Danes smo znova poklicani v poslanske klopi, da glasujemo o tem, ali bi bil morebitni referendum o šestem protikoronskem zakonu dopusten ali ne. V času epidemije se tiho in neopaženo brez kritike uveljavlja trditev, da je referendum najboljše demokratično sredstvo odločanja. V politični filozofiji referendum ni obravnavan kot brezpogojno demokratično sredstvo. V nasprotju z našimi ropotajočimi zagovorniki referenduma ga na splošno smatrajo kot priljubljeno sredstvo diktatorjev in tiranov. Clement Attlee, laburistični voditelj, je na vrhuncu politične krize v Veliki Britaniji neposredno po koncu druge svetovne vojne izjavil »referendum je instrument nacizma in fašizma«. Takrat je Winston Churchill zahteval podaljšanje mandata parlamentu in to vsiljeval kot vprašanje na referendumu. Ni uspel. Atlee pa je iz lastnih izkušenj dobro vedel, o čem govori. Referendum je sredstvo za izražanje volje volivcev, ki ga nikakor ne gre izključiti, toda popolnoma problematično je glorificiranje referenduma kot vrhunskega načina odločanja. Stališče o referendumu in njegovi dopustnosti in koristnosti je odvisno od okoliščin v času in prostoru. Predstavniška demokracija ima svoje slabosti. Politične stranke so oligarhizirane in izvor negativne selekcije, njene inštitucije pa so pomanjkljive. Vendarle pa razširjena uporaba referenduma ni ne zdravilo in ne zamenjava za tako stanje. Bistvo demokracije ni v glasovanju, marveč v razpravi. Glasovanje je že vgrajeno kot del demokratičnega odločitvenega procesa. Kadar je o zadevi opravljena temeljita razprava, takrat šele je potrebno glasovati. Razumevanje demokracije običajno vodi teoretike in praktike k sklepu, da je predstavniška demokracija pravilo in da se velja izogibati referendumu kot sredstvu neposredne demokracije. Sistem ki dovoljuje volivcem, da glasujejo samo z »da« ali z »ne« ali pa z »za« ali »proti«, bi institucionaliziral načelo, ki je sovražno naperjeno zoper ideal demokracije kot razprave. Demokracija je pravzaprav poliarhija, v kateri se odnosi med večino in manjšino spreminjajo glede na razmerja v času in glede na akutnost odprtih zadev.

Nenazadnje, gospe in gospodje, ali smo res že vsi pozabili, da obstajajo defekti in izkrivljanja neposredne demokracije. Ne bolehamo od amnezije vsi, ki smo kdaj sodelovali na zborih neposrednih proizvajalcev, ali pa smo bili člani delavskih svetov in delavskih kontrol. Razen spominov, kako je bilo vse skupaj prijetno in zabavno, s kiselkastim priokusom sicer, se je treba spomniti tudi tega, kako je bilo vse skupaj brezplodno in zmanipulirano.

Poslanci Poslanske skupine DeSUS smo že opozorili na pomen največjega od ukrepov v šestem protikoronskem zakonu. To je delno sofinanciranje nekritih fiksnih stroškov podjetjem. Mesečno je vredno več kot 100 milijonov evrov. Če bo ukrep podaljšan do konca polovice prihodnjega leta, kar je realno, bo država zgolj temu ukrepu namenila nekoliko manj kot milijardo evrov. Nasprotovati čemu takemu v kakršnikoli obliki, to ni nič drugega, kakor bolano.

Sklep o nedopustnosti razpisa referenduma bomo poslanci Poslanske skupine DeSUS soglasno podprli. Hvala lepa.