PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 51. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Lidija Divjak Mirnik, Samo Bevk in Matjaž Han.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 51. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 26. novembra 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za širitev dnevnega reda nisem prejel.

Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 13.

(Za je glasovalo 51.) (Proti 13.)

Ugotavljam, da je dnevni red 51. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE V SLOVENSKI VOJSKI V LETIH 2021 DO 2026.

Predlog sklepa je na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo gospodu Urošu Lampretu.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

Temeljni cilj Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 je zagotovitev finančnih sredstev v načrtovanem obsegu in po načrtovani dinamiki v naslednjih šestih letih za vzpostavljanje najpomembnejših vojaških zmogljivosti za izpolnjevanje nalog Slovenske vojske ter sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe Nata. Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom 31.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi sprejem sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026. Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, saj bi odložitev sprejetja takih zakonov in zlasti njihova zavrnitev na referendumu pomenila resno oviro za delovanje države oziroma za izvrševanje njenih temeljnih funkcij. Menimo, da zakon izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma, vključno s pogoji, vezanimi na vsebinsko in časovno komponento nujnosti zakonskih ukrepov. Za nedopustnost referenduma iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave morajo biti izpolnjeni trije pogoji: pravni predpis mora biti po svoji obliki zakon. Zakon mora vsebovati nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot; te ustavne vrednote pa so obramba države, varnost ali odprava posledic naravnih nesreč. Prvi in tretji pogoj sta nedvomno izpolnjena, saj gre za zakon na področju obrambnega in varnostnega sistema Republike Slovenije. Zakon ne vsebuje nikakršnih drugih določb, ki niso s področja obrambe in varnosti, tako da bi posredno izigral pravico do referenduma. Zakon vsebuje tudi nujne ukrepe za zagotovitev obrambe in varnosti Republike Slovenije v nacionalnem in tudi kolektivnem obrambno-varnostnem sistemu. Da bi bili zakonski ukrepi nujni, morajo biti po svoji vsebini neobhodni, bistveni in ključni, tako da brez njih obrambe in varnosti ni mogoče zadovoljivo zagotavljati. V časovnem smislu pa mora njihova odložitev ali celo nesprejem v primeru uspelega referenduma povzročiti resno oviranje delovanja države za izvajanje njenih temeljnih funkcij, kar bi lahko privedlo do nastanka težko popravljivih posledic ali do ogrožanja uresničevanja drugih ustavnih določb.

Če se najprej dotaknem časovne komponente nujnosti, lahko ugotovimo, da resno oviranje delovanja države za izvajanje njenih temeljnih funkcij na področju obrambe in varnosti obstaja ne le že sedaj, temveč že skoraj celo desetletje. Vse od leta 2013, kot potrjujejo nacionalne in mednarodne strokovne ocene, Slovenska vojska ne dosega potrebne ravni pripravljenosti in sposobnosti za delovanje v celotnem spektru vojaških operacij. Nacionalni varnostni sistem že več let zapored ne dosega potrebne ravni sposobnosti za spoprijemanje s prihodnjimi grožnjami in tveganji nacionalne varnosti ter ne zmore uresničevati vseh dodeljenih ciljev in nalog ter vzpostaviti nujnih obrambnih zmogljivosti države. To pomeni, da že več let v Sloveniji na področju obrambe in varnosti obstaja stanje, ki je nezdružljivo s temeljno ustavno obveznostjo iz 123. člena Ustave, ki zahteva učinkovito obrambo države in s tem dejansko varnost državljanov in državljank ter tudi izpolnjevanje svojih mednarodnopravnih obveznosti na tem področju, kot velevata 8. in 3.a člen Ustave. Te ukrepe v smislu zagotovitve pravne podlage za nakup vojaške opreme se vzpostavlja z zakonom, ki vzpostavlja pravno podlago za nakup nujno potrebnih vojaškotransportnih, komunikacijskih, kibernetskoobrambnih, infrastrukturnih, raketnih in pehotnih sredstev. Zagotovitev te pravne podlage je nujna že danes, ker je izvajanje investicij na obrambnem področju nujno srednjeročno in dolgoročno, saj gre pri nabavah vojaške opreme in oborožitve za specifično tržišče, ki nujno terja srednjeročno prevzemanje obveznosti.

Prav tako ni nobenega dvoma o obstoju vsebinske nujnosti zakona. Zakon vzpostavlja v tem trenutku neobstoječo pravno podlago za srednjeročno prevzemanje obveznosti za izvajanje obrambnih investicij, ki so pa po svoji vsebini neobhodne, bistvene ter ključne za nacionalni in kolektivni obrambni sistem. Zaradi finančno-ekonomske krize v preteklih letih je prišlo do popolnega zastoja v razvoju obrambnega sistema, kar je rezultiralo v kontinuiranih negativnih domačih in tujih ocenah stanja slovenske vojske ter tudi v neizpolnjevanju že večkrat danih mednarodnih zavez. Najlepša hvala, predsednik.