Najlepša hvala, predsednik.

Koalicijske poslanke skupine in poslanca narodnih skupnosti so v proceduro vložili novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero se predlaga korenita sprememba sestave svetov vzgojno-izobraževalnih zavodov. Želijo bistveno večji vpliv politike v šolah in vrtcih. To je ključna rešitev. Navkljub temu da po veliki spremembi, ki bi imela tudi resne posledice v javnem šolskem sistemu, ni bilo nikakršne predhodne razprave, je Kolegij 10. septembra sprejel skrajšan postopek za ta zakon. V opoziciji temu ostro nasprotujemo, zato smo na podlagi 21. člena Poslovnika zahtevali, da o postopku, po katerem se naj ta zakon sprejema, odloča Državni zbor v celoti. Novela ZOFVI ne prinaša nič drugega kot politizacijo javnega izobraževalnega sistema. Predlog namreč predvideva, da bi se število predstavnikov ustanoviteljev v svetu zavoda dvignilo s 3 na 5 in posledično zmanjšalo predstavnike zaposlenih za 2. S povečanjem števila predstavnikov ustanovitelja na 5 od skupno 11 članov se močno odpirajo vrata odločilnemu vplivu politikov na delovanje šol in vrtcev in predvsem se odpirajo vrata za politično nastavljanje ravnateljev. Če bo takšna sprememba sprejeta, bo v končni fazi pomenila, da bodo morali imeti kandidati za ravnatelje bodisi člansko izkaznico kakšne politične stranke ali pa biti simpatizerji kakšne občinske liste ali pa bodo morali biti odvisni od te iste politike.

Sistem, ki ga poznamo danes, torej sestava, ki predstavlja 5 predstavnikov zaposlenih, 3 predstavnike občine in 3 predstavnike staršev, se je v 25 letih, odkar je bil ta ZOFVI sprejet, izkazal za ustreznega. Še več, sveti zavodov delujejo neodvisno od vsakokratne oblasti, odločujočo besedo pa imajo na koncu strokovni delavci, kolektiv v sistemu vzgoje in izobraževanja. To je seveda smiselno, sploh kadar gre za tako pomembno odločitev, kot je recimo odločitev, kdo bo vodil vzgojno-izobraževalni zavod. Vzgojitelji, učitelji, pedagoški delavci lahko najbolje ocenijo, kateri od kandidatov za ravnatelja oziroma ravnateljico ima ustrezne strokovne sposobnosti, znanje in tudi druge socialne lastnosti za uspešno vodenje kolektiva in celotne šole oziroma vrtca. Zmanjšanje vpliva teh delavcev je torej nezaupnica predvsem strokovnim delavcem v javnem izobraževalnem sistemu, ki ni niti podkrepljena niti argumentirana. Nasprotno, glede na kakovost našega javnega izobraževalnega sistema, ki se umešča v zgornjo četrtino najboljših v Evropi, je vodenje javnih šol in vrtcev uspešno. Vsakršen poseg bi torej moral biti najmanj strokovno utemeljen in podvržen neki širši strokovni in tudi javni razpravi. Zamenjava strokovnih meril s politično ustreznostjo bo nedvomno poslabšala kvaliteto javnega izobraževalnega sistema. Spremembe, ki jih predlaga koalicija, bi tako na široko odprle vrata političnemu kadrovanju in političnim pritiskom na vodenje izobraževalnih ustanov, kar je za nas nesprejemljivo in tudi nedopustno.

Srčno upam, da boste ob današnjem ponovnem odločanju o postopku omogočili vsaj širšo javno razpravo in preprečili, da bi se po skrajšanem postopku, na hitro obravnaval tako korenit in bistven poseg v javni izobraževalni sistem.