PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 52. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena, drugega odstavka 60. člena in 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 86. seji 4. 12. 2020.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanka in poslanci: Iva Dimic od 14. do 15. ure, Franc Rosec, dr. Franc Trček, Samo Bevk in Franc Kramar.

Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij, sta sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za sejo na daljavo najavili poslanki mag. Karmen Furman in Eva Irgl.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednik Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O FINANČNI RAZBREMENITVI OBČIN V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Boštjanu Koritniku, ministru za javno upravo.

Hvala, predsedujoči. Spoštovani poslanke in poslanci!

Danes se zaključuje dolga, res zelo dolga pot zakonodajnega predloga, ki bo občinam prinesel veliko olajšanje pri izvrševanju njihovih nalog in pristojnosti, ne le v teh nepredvidljivih časih epidemije, temveč dolgoročno. Priprava predloga, ki ga imate pred seboj v tretji obravnavi, se je začela že konec leta 2018, potekala vse leto 2019 in v letu 2020 pričakala obravnavo v tem cenjenem zboru. K rezultatom tega dolgotrajnega projekta sta prispevali kar dve vladi, sodelovalo je 7 ministrstev, dve vladni službi ter zavoda za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav od začetka so aktivno sodelovala tudi vsa tri reprezentativna združenja občin. In nekoliko neskromno lahko rečemo, da je šlo za skoraj vseslovenski projekt. Namen projekta je bil na eni strani zmanjšati stroške občin, njihovih administrativnih bremen, na drugi strani pa seveda dolgoročno urediti tisto, kar je država vsa ta leta na nek način neustrezno urejala, nalagala občinam naloge, za to pa jim ni zagotavljala sredstev.

Že v predhodnih obravnavah sem uvodoma poudaril, da so bila izhodišča za pripravo tega predloga predlogi reprezentativnih združenj občin, ki so predlagala pregled kar 61 predpisov. V ožjem izboru jih je ostalo 25 in polovica teh je zajeta v predlogu zakona, ki ga danes obravnavate. Ostali so v procesu dogovorov ali pa še čakajo na dialog med vlado in občinami. Prav to, medinstitucionalni dialog med dvema komplementarnima oblastema, med vlado in občinami, je dodana vrednost tega predloga, tega projekta v končni fazi. Odločnost in potrpežljivost, da prideta do odločitev, ki so še sprejemljiva za obe strani, sta bili lastnost pogajalcev. Ti so na številnih srečanjih iskali skupne rešitve. Rezultat njihovega dela nam je lahko za vzor. Predlagane rešitve so bile v dosedanji razpravi navsezadnje podprte skoraj plebiscitarno.

Zakon o finančni razbremenitvi občin, ZFRO, posega v 12 področnih zakonov. Naj spomnim še na konkretne rešitve, ki jih prinaša. Prvotni predlog zakona je določila Vlada decembra 2019 in ta posega v 9 področnih zakonov. Predlog prinaša skupne učinke v višini 31 milijonov evrov, in sicer plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, za brezposelne osebe državljane Republike Slovenije in tujce, ki jim je priznana pravica do socialne pomoči. Vse to prevzame država namesto občin. Zmanjšanje stroškov občin je v višini 19 milijonov in pol. Financiranje družinskega pomočnika prav tako prevzame država − zmanjšanje stroškov občin za 7,9 milijon evrov. Financiranje mrliško pregledne službe se prenese iz občin na državo − zmanjšanja stroškov tri milijone evrov. Izdelava potrdil o namenski rabi zemljišč bo tudi za notarje plačljiva, določi pa se tudi taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele in zviša se upravna taksa za lokacijsko informacijo, ki bo odslej tudi za notarje plačljiva, s čimer se prihodki občin povečajo okvirno za četrt milijona evrov. Občina bo, kar je administrativna razbremenitev, lahko sprejela večletni program izobraževanja odraslih.

Koalicijski poslanci so dodatno ob tem, torej ob obravnavi predloga, novembra 2020 prišli do še dodatnih razbremenitev občinskih proračunov s posegom v še tri dodatne zakone z amandmaji. Ti prinašajo še dodatnih 39 milijonov evrov. Gre za sofinanciranje občin z romskimi prebivalci, to je 6,05 milijona evrov postopoma v štirih letih. Poenostavitev kratkoročnega zadolževanja občin z vključitvijo v enotni zakladniški račun, določitev sredstev za uravnoteženje razvitosti občin v višini 6 % primerne porabe, to je v letu 2021 dodatnih 25,9 milijona evrov, sicer skupno letno 77 milijonov evrov. Sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin prosilcem v celoti zagotavlja država, kar zmanjka stroške občin za 5,5 milijona evrov. Obveznost plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe prevzame država, kar zmanjša stroške občin za 1,9 milijona evrov. Skupni finančni učinki ZFRO in amandmajev bodo torej letno več kot 70 milijonov evrov.

Cenjene poslanke in poslanci, s podpisom dogovora z združenji občin o višini povprečnine za leti 2021 in 2022 na 628,2 evra, ki bo v zadnjih 15 letnih podpisan zgolj štirikrat, smo kot vlada dokazali, da nam je več kot le mar lokalne samouprave, s predlaganim zakonom pa to še potrjujemo. Vesel bom, da boste predlagani predpis, ki prinaša pomemben premik v fiskalni avtonomiji slovenskih občin, danes podprl. Hvala.