Hvala. Najlepša hvala predsednik. Lep pozdrav vsem!

Ustavno sodišče je 8. novembra 2018, ugotovilo eno zelo pomembno zadevo, in to je, da ima naš volilni sistem resno težavo z volilnimi okraji. V svoji odločbi je problematiziralo oziroma ugotovilo, da sta v neskladju z Ustavo člena dveh zakonov, drugi odstavek 91. člena Zakona o volitvah v državni zbor, ki določa kdo je izvoljen iz volilnih okrajev za poslanca, in 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot, ki v bistvu opredeljuje vse volilne okraje, ki jih imamo v tej državi in predstavlja praktično celoten zakon. Glavna težava, ki jo izpostavlja Ustavno sodišče, je nesorazmerje med volilnimi okraji. Zato daje ta eksemplarični primer med najmanjšim volilnim okraju v državi, Hrastnikom, in največjim, Grosupljem. Razmerje med tema dvema je 1 proti 3,73, kar z drugimi besedami pomeni, da ima volivec v Hrastniku skoraj štirikrat težji glas kot volivec v Grosupljem.

Po tej odločitvi Ustavnega sodišča, po tej ugotovljeni neustavnosti se je predsednik republike odločil, da bo izpeljal postopek pogajanj, da bi predstavniki parlamentarnih strank našli rešitev za to težavo, za ta problem. Na teh pogajanjih sta se izkazali kot možni ali pa kot edini rešitvi sprememba volilnih okrajev, tako da bi zadostili ugotovitvam Ustavnega sodišča, ali pa ukinitev volilnih okrajev.

Kar se tiče spremembe volilnih okrajev. Ustavno sodišče je pogoje za njihovo enakost zelo natančno definiralo, in to je geografska zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti teh območij. To je ena od osnovnih definicij volilnega okraja. Druga zahteva, druga predpostavka pa je ta, da morajo biti ti volilni okraji med seboj približno enaki glede na delež prebivalcev oziroma volivcev.

V okviru teh pogajanj je Ministrstvo za javno upravo, ki ga je takrat vodil še gospod Medved, s pomočjo geografske stroke in drugih strokovnjakov pripravilo predlog novih volilnih okrajev, se pravi, kako bi lahko spremenili volilne okraje, da bi uredili to, kar zahteva Ustavno sodišče. Za tisti predlog, ne glede na to da je bilo vanj vloženega veliko truda in tudi znanja, lahko na žalost upravičeno trdimo, da zelo verjetno ne zadošča zahtevam Ustavnega sodišča. Aritmetično lahko, recimo, uskladimo velikost volilnih okrajev, se pravi, da bi lahko številke prebivalcev oziroma volivcev v volilnih okrajih bile približno enake, ampak s tem se nam neizogibno poruši tisti drugi del definicije, se pravi ta geografski in kulturni kriterij. S tem bi imeli zakon, ki bi zelo verjetno ponovno padel na Ustavnem sodišču.

Tako je takrat po zaključku teh pogajanj vseeno pri 59 poslancih Državnega zbora prevladala zamisel, da bi vložili spremembo Zakona o volitvah v državni zbor, s katerim bi ukinili volilne okraje. Ta zakon imate danes ponovno na klopeh, ponovno bomo o njem odločali. Kot je bilo že uvodoma rečeno, zanj potrebujemo dve tretjini vseh poslancev, se pravi 60 glasov.

Kar je ključno in zakaj je pomembno sprejeti ta zakon, je naslednje. Najprej bi si morali razčistiti vprašanje, ali je naš volilni sistem tak, da zahteva predstavnike volilnih okrajev. Odgovor je seveda jasen – ni. 82. člen ustave jasno pravi, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva. Tako jaz kot poslanec iz Kopra moram in je moja dolžnost, da predstavljam tudi ljudi iz Murske Sobote, ljudi iz Kočevja, ljudi iz Hrastnika in tako naprej. Nisem poslanec samo Kopra, druge volilne enote, ampak sem poslanec vseh. To je prva stvar. Zato je pomemben ta zakon, ker po eni strani poenostavlja volilni sistem, s tem da ga v bistvu tudi na nek način poenoti z ostalima dvema volilnima zakonoma, predvsem z Zakonom o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, kjer že poznamo preferenčne glasove, prednostne glasove, volivci jih znajo in jih uporabljajo, in s tem bi tudi na nek način volivcev olajšali neko zmedo, ki se kljub vsemu pojavlja pri volitvah.

Rok, ki ga je določilo Ustavno sodišče, se bliskovito bliža, kot rečeno je,21. december. Odgovornost Državnega zbora je, da upošteva to odločbo Ustavnega sodišča, saj so volitve eden temeljev naše ustavne demokracije in večstrankarske volitve tudi nekaj, kar je dediščina izpred 30 let, na katero vsi prisegamo. Tako naj bodo stranke tiste, ki določajo kandidate za volitve v Državni zbor po volilnih enotah, in naj se volivci odločijo, kateri je ustrezen za poslanca.