Državni zbor se v tem letu sooča že z drugim poskusom izvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, v kateri je sodišče ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z Ustavo. To pa zato, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa Zakon o volitvah v državni zbor. Rok za odpravo neskladja poteče v nekaj dneh.

Z namenom odprave ugotovljene ustavne neskladnosti je že prejšnja koalicija, v kateri je sodelovala tudi SMC, predlagala novelo Zakona o volitvah v državni zbor, s katero je bila predlagana vsebinsko enaka sprememba volilnega sistema – uvedba relativnega neobveznega prednostnega glasu ter ukinitev volilnih okrajev. Enako torej, kot se predlaga sedaj.

V Poslanski skupini SMC bomo pričujočo novelo tudi tokrat podprli. V SMC smo zagovorniki takšnih sprememb volilnega sistema, ki bodo dejansko zagotovile večji vpliv volivcev na izvolitev njihovih predstavnikov v Državnem zboru. Volivci v sedanjem sistemu ne morejo izbirati med različnimi kandidati na listi kandidatov, ker v vsakem volilnem okraju nastopa le po en kandidat z vsake liste, in volivec dejansko ne glasuje za kandidata, pač pa izbere listo. Posledica takšne ureditve je, da volivec dejansko nima vpliva na izbiro posameznega kandidata znotraj liste, pač pa glasuje o listah oziroma o političnih strankah, ki te kandidate predlagajo. Zato v obstoječem, veljavnem proporcionalnem volilnem sistemu potrebujemo spremembe, s katerimi bomo uveljavili načelo personalizacije volitev, ki bo omogočilo, da bodo izvoljeni tisti kandidati, ki bodo prejeli največ glasov, slednje pa omogoča dopolnitev proporcionalnega volilnega sistema s preferenčnim glasom in ukinitvijo volilnih okrajev. Res je, da je predlagana sprememba zgolj eden od možnih načinov za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča, vendar je po naši oceni najbližje namenu ustavodajalca, ki je leta 2000 v Ustavo zapisal: »Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatov«.

Predlagani preferenčni glas je podoben tistemu, kot ga že uporabljamo za volitve poslancev v Evropski parlament. Kot kažejo dosedanji rezultati volitev, je enostaven, volivcem razumljiv in omogoča odločilen vpliv na izvolitev. Dejansko govori v prid temu, da so se na zadnjih volitvah v Evropski parlament vsi poslanci tja uvrstili oziroma bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi. Zavedamo se, da je volilna pravica ena od temeljnih političnih pravic državljank in državljanov. To pravico uresničujejo posredno z volitvami svojih predstavnikov v državnem zboru. Z ustavo skladne volitve pa so pogoj za demokratično oblikovanje legitimne in tudi legalne zakonodajne veje oblasti. Zato je Državni zbor zavezan k temu, da bodisi v roku, ki ga je postavilo Ustavno sodišče oziroma najkasneje pred razpisom naslednjih volitev, izglasuje spremembo volilne zakonodaje, ki bo sledila omenjeni odločbi.

Četudi ta novela zakona o volitvah ne bo sprejeta, poslanke in poslanci nimamo druge izbire, kot da poskušamo oblikovati in sprejeti spremembe meja volilnih okrajev. Pri tem pa v SMC opozarjamo, da iskanje političnega kompromisa ne sme predstavljati tveganj, ki bi lahko vodile do ponovne negativne odločitve Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je v svoji odločbi jasno zapisalo, da je treba vsa merila za oblikovanje volilnih enot in okrajev upoštevati sočasno ter da nobeno merilo nima večje teže od drugega, razen ko za to obstajajo stvarno utemeljeni razlogi. Zadnji predlog novele zakona o volilnih enotah in volilnih okrajih tej argumentaciji Ustavnega sodišča ne sledi v celoti, saj bodo še vedno precej velika odstopanja med najmanjšim in največjim volilnim okrajem. Hkrati pa nekateri s tem predlogom preračunavajo, kako bi bili na naslednjih volitvah najlažje izvoljeni. To pa ni dobra popotnica k iskanju kompromisov, niti k uresničitvi Ustavnega odločbe.