Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik, državljanke in državljani, dober dan!

Po dolgi delovni noči, preživeti v družbi poslank in poslancev članov Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, smo danes tukaj z namenom razprave in sprejetja že osmega protikoronskega paketa zakonodaje. Kot veste, je v času tega mandata Ministrstvo za delo nositelj marsikaterega obsežnega interventnega paketa in ponosen sem na ekipo ministrstva ter na celotno vladno ekipo ter seveda tudi na vse vas, ki sodelujete pri sprejemanju teh pomembnih zakonov za našo državo, za naše ljudi. Želim vam na kratko dodatno predstaviti predloge, ki predstavljajo celovit odgovor na potrebe naših ljudi in gospodarstva v tem valu epidemije.

Vlada tudi v tem paketu naslavlja resnične stiske ljudi, ki jih spoznavamo preko terenskega dela, na katere nas opozarjate vi preko svojih poslanskih vprašanj in razprav v tej hiši, na katere nas opozarjajo državljanke in državljani tudi neposredno s svojimi sporočili. Popravili in dopolnili smo nekatere solidarnostne dodatke iz PKP7 ter vključili še nekatere skupine ranljivih. Prepričan sem, da se bomo še enkrat več dotaknili življenj mnogih, ki nas opozarjajo na mnoge težave in stiske v tem času, ko se epidemija še vedno trdovratno drži, še vedno trdovratno vztraja v naših življenjih, ampak tudi to bomo skupaj zmogli in virus premagali, tudi s pomočjo ukrepov iz protikoronskih paketov. Nabor ukrepov v predlogu PKP8 tokrat zaznamujejo ukrepi za ohranjanje delovnih mest in pomoč gospodarstvu. Prioritetno naslavljamo tudi celovito skrb za starejše.

Dovolite, da v začetku najprej spregovorim o nosilnih ukrepih za ohranitev delovnih mest in za gospodarstvo. Naša velika skrb velja zagotavljanju okoliščin, možnosti, da delovni procesi tečejo normalno, kjer je to mogoče, ter da se ohranjajo zaposlitve tam, kjer je epidemija posegla v običajno izvajanje gospodarske dejavnosti. S tem ohranjamo delo in življenje številnih preko 300 tisoč zaposlenih, ki koristijo naše ukrepe, predvsem pa tudi ne pozabimo njihovih družin in družb, firm, kjer so zaposleni. Če pričnem pri ukrepih za trg dela, naj uvodoma poudarim, da razmere na trgu dela vseskozi spremljamo, analiziramo ter se skladno s potrebami nanje tudi odzivamo. Od začetka izvajanja interventne zakonodaje, torej od 1. aprila 2020 do konca januarja 2021, je bilo za vse interventne ukrepe za trg dela, torej za začasno čakanje na delo, za karanteno, višjo silo, skrajšani delovni čas in začasno denarno nadomestilo za brezposelne skupaj izplačanih okoli 433 milijonov evrov. Samo ukrep čakanja na delo je koristilo ali koristi skoraj 32 tisoč poslovnih subjektov.

Ključna interventna ukrepa, ki bosta tem in še ostalim, ki pomoč potrebujejo, pomagala in sta zagotovo ključna za ohranitev številnih delovnih mest, sta: podaljšanje čakanja na delo doma oziroma subvencioniranje tega čakanja na delo doma za zaposlene od 1. februarja 2021 do 30. aprila, z možnostjo, da Vlada največ dvakrat za en mesec ta ukrep podaljša, torej z možnostjo, da se podaljša najdlje do 30. junija 2021. Drugi ključni interventni ukrep v PKP8 je subvencioniranje oziroma prevzem dela bremena zaradi povišanja minimalne plače, ki se je zgodilo ravnokar, in sicer v prvi polovici leta 2021. Gre za ukrep subvencije dela tega dviga, v drugi polovici pa za razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju. Kot veste, se je s 1. januarjem 2021 v skladu z Zakonom o minimalni plači minimalna plača dvignila. Sam kot minister za delo menim, da si delavke in delavci za pošteno delo zaslužijo dostojno plačilo in neto plače v Sloveniji so prenizke, na drugi strani razumemo delodajalce, ki bodo nosili težji del dviga minimalne plače, sploh v teh zaostrenih razmerah zaposlovanja med korona epidemijo. Zato sem se tudi osebno zavzel za dvig minimalne plače, obenem pa predlagal, da dvig minimalne plače delodajalcem začasno subvencionira država oziroma začasno prevzame del bremena z ramen delodajalcev. To predlagamo, da se uredi v zakonu, ki je pred vami. Za delodajalce za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače, je v prvi polovici leta predlagana subvencija v višini 50 evrov na zaposlenega, za plače in nadomestila plač, ki jih bodo delodajalci izplačali v obdobju od julija do vključno decembra, pa se bo določila nižja najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov. Najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov se bo torej začasno znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem se bodo v določenem obsegu razbremenili delodajalci, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivem položaju, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še dodatno povišali, in obenem se bo tudi odpravila ena administrativna oziroma birokratska ovira. Delodajalec, kar je pomembno, spoštovani poslanke in poslanci, v obdobju prejemanja subvencije še tri mesece po tem ne bo smel iz poslovnega razloga odpustiti delavcev, za katere je prejemal subvencijo, ali odpuščati večje število delavcev iz poslovnih razlogov.

Drugi zelo pomemben ukrep za trg dela pa je podaljšanje čakanja na delo doma, torej subvencioniranje tega čakanja zaposlenim, od 1. februarja do 30. junija najdlje. Povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavili vsi delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje do 31. decembra 2020 in jim bodo, po njihovi oceni, prihodki v letu 2021 zaradi epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Ukrep je poznan, ukrep je dobro sprejet pri delodajalcih in ima tudi ugodne vplive, ugodne posledice za trg dela. Na drugi strani pa smo ga v tem težkem obdobju še dodelali, in sicer smo šli naproti tistim delodajalcem, ki so zaradi vladnega odloka zaprti. Torej, za čas, ko je delodajalcu zaradi vladnega odloka prepovedano opravljanje dejavnosti, bo povračilo nadomestila plače, ki ga krije država, vključno z nadomestilom plače, z vsemi davki in prispevki delodajalca – torej tem se bo povračal tako imenovani drugi bruto.

Predlog zakona tudi odpravlja neenakost delavcem, ki so pri plači v decembru 2020 prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali del tega plačila, na primer božičnico, in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Čeprav so ta mesec delali, so bili v drugačnem položaju glede na tiste, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli izplačano v drugih mesecih, na primer januarja. S predlogom PKP8 to popravljamo in vežemo plačilo oziroma izračun prejem kriznega dodatka na plačo v mesecu novembru 2020.

Če preidem iz teh nosilnih ukrepov za trg dela in za ohranitev delovnih mest na področje solidarnostnih dodatkov. S PKP7 smo zagotovili številne solidarnostne dodatke za različne skupine ljudi: od upokojencev, zaposlenih z nizkimi dohodki, za družine z otroki in starejše kmete z nizkimi prejemki in druge. Predlog PKP8 do 31. marca 2021 predvideva izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020/2021 šolajo oziroma redno izobražujejo po javno veljavnih izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji. Solidarnostni dodatek bodo prejeli tudi študentje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu.

PKP8 predvideva in predlaga razširitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka tudi na invalide z izredno nizkimi denarnimi prejemki. Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov. Solidarnostni dodatek bodo dobile tudi brezposelne osebe, ki so zaposlitev izgubile od 12. marca 2020 do uveljavitve tega zakona. Enkratni solidarnostni dodatek je združljiv z denarnim nadomestilom za brezposelnost oziroma začasnim denarnim nadomestilom za brezposelnost. Ocenjujemo, da s temi predlaganimi ukrepi zaokrožujemo nabor solidarnostnih dodatkov za pomoč ranljivim skupinam prebivalcev.

Prehajam na tretji sklop predlaganih ukrepov v PKP8, in sicer je to sklop ukrepov za celovito oskrbo starejših. Vsi do sedaj sprejeti ukrepi na področju oskrbe starejših so bili sprejeti na način, da se finančno breme ne prenese na oskrbovance in njihove svojce. Vemo, da je to lahko huda finančna obremenitev za družinski proračun, ampak smo zasledovali cilj, da se to finančno breme prevzame s strani proračuna Republike Slovenije.

Naj na tem mestu na kratko povzamem, kaj vse smo do sedaj zagotovili za naborom dosedanjih PKP zakonov. Iz naslova vseh ukrepov PKP do sedaj je zagotovljenih preko 56 milijonov evrov, in sicer za dodatek za delo v rizičnih razmerah in dodatek za nevarnost, za posebne obremenitve, pomoč izvajalcem pomoči na domu, povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet, stroške za zaposlene, ki so opravljali zdravstveno dejavnost pri izvajalcih institucionalnega varstva, dodatke zaposlenim, financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih institucionalnega varstva za dve leti, dodatek zaposlenim za delo v sivi in rdeči coni, enomesečno strateško zalogo varovalne opreme, varovalno opremo za zaposlene v sivi in rdeči coni za osnovno in socialno oskrbo ter dezinfekcijo, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet ter povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo.

Po 15 letih so bili v preteklih desetih mesecih realizirani prvi pomembni koraki na področju kadrovske in prostorske stiske. Tako je bilo na tej podlagi interventnih zakonov dodatno zaposlenih 541 oseb s sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi, 116 oseb je v institucionalnem varstvu trenutno zaposlenih preko javnih del. Na podlagi začasnega in občasnega dela je bilo predvsem v domovih za starejše občane opravljenih 3 tisoč 527 ur, opravljenih je bilo tudi 55 tisoč 19 ur dijakov in študentov. Ob tem povem, da sem imel tudi čast srečati se z nekaterimi temi dijakinjami in dijaki, študentkami, študenti, ki so se dali na razpolago za pomoč v najtežjih razmerah za pomoč za oskrbo najranljivejših v domovih za starejše, in sem jim zagotovil, da bo to ostalo za vedno vpisano v njihovih srcih, ne samo v njihovih življenjepisih oziroma CV-jih. Bili so ponosni in hvaležni za to priložnost.

Te uspešne korake nadgrajujemo tudi z novimi predlogi. Predlog PKP8 tako ureja povračilo stroškov, povezanih z zdravljenjem s kisikom pri osebah s koronavirusno boleznijo v socialno varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo tudi zdravstveno dejavnost, ter pri izvajalcih podaljšane nege. Eden izmed pomembnejših ukrepov v predlogu PKP8 na področju oskrbe starejših je ravno to – možnost izvajanje podaljšane obravnave, ki se nanaša na čas, potreben za okrevanje. Populacija starejših, zlasti tistih s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, spada v izjemno ranljivo kategorijo. Prebolela bolezen pogosto vpliva na podaljšan čas, potreben za okrevanje. Posledično starejše osebe po preboleli bolezni in zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi odsotnosti potrebne podpore v domačem okolju iz bolnišnične oskrbe ni mogoče odpustiti. V trenutnih razmerah povečanih potreb po zmogljivostih za bolnišnično obravnavo oseb s covidom-19 je nujno potrebno zagotoviti bolnišnične zmogljivosti za bolnišnično zdravljenje, zato se bo pacientom, ki po zaključenem zdravljenju covida-19 ne morejo biti odpuščeni v domače okolje, zagotovilo podaljšano obravnavo, kar vključuje storitev zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije, katerih cilj je čimprejšnja vrnitev v domače okolje in samostojno življenje. Predvidene so torej dodatne zmogljivosti v objektih, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti z nastanitvijo. Objekte in izvajalce za podaljšano obravnavo bo določil minister, pristojen za zdravje, zagotavljanje podaljšane obravnave osebi bo lahko trajalo največ 30 dni. Na podlagi ocene odgovorne osebe pa se bo lahko podaljšalo največ enkrat.

Sredstva za ta namen bodo zagotovljena seveda iz proračuna Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije. Tudi tu sestavljamo uspešno zgodbo s črpanjem sredstev Evropske unije. Mimogrede, v letu 2020 je Ministrstvo za delo počrpalo 107 milijonov sredstev Evropske unije, kar je res največ v zadnjih letih, v izjemno težkih razmerah, pod izjemnim pritiskom. Velik uspeh za ekipo in za Slovenijo, ki bo seveda ta sredstva skozi ukrepe tudi pokoristila.

Še ostajam na področju oskrbe starejših, in sicer naj omenim, da so vsi ti ukrepi res namenjeni temu, da se skrb za starejše v teh težkih časih ob izjemno okrnjenih prostorskih, kadrovskih, finančnih zmožnostih socialno varstvenih zavodov izvajajo kar se da nemoteno in na visokem nivoju. Tu se želim zahvaliti vsem ekipam, ki to izvajajo.

V skladu s PKP8 se bodo povračali tudi stroški za osebno varovalno opremo za zaposlene, ki izvajajo zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo. Delo v sivi in rdeči coni in stroški osebne varovalne opreme predstavljajo veliko finančno obremenitev izvajalcev socialno varstvenih storitev, ki izvajajo institucionalno varstvo, zato tudi ta predlog ukrepa v PKP8. Po predlogu zakona se dodatek za izpostavljenost in posebne obremenitve v času epidemije covid-19 za pripadnike, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni pomoči.

Dodatna sredstva namenjamo tudi Rdečemu križu in Karitasu, in sicer ciljno za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021 za izvajanje dodatne pomoči prejemnikov hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim uporabnikom. Poleg tega se s PKP8 Rdečemu križu zagotovijo dodatna sredstva za nemoteno izvajanje dejavnosti v okviru javnih pooblasti.

Naj v zaključnem delu te dopolnilne obrazložitve na kratko omenim še nekaj drugih ukrepov, ki jih predlagamo s PKP8 in jih je pristojni matični odbor včeraj tudi potrdil. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa se bo potem, po sprejemu tega zakona, omogočil tudi fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in preko pogodb o zaposlitvi zaposlujejo delavce. Torej nosilcem kmetijskih gospodarstev. S predlogom zakona se predlaga začasni ukrep polnega plačila prispevkov za socialno varnost tudi za verske uslužbence. Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka za nosilce kmetijskih gospodarstev in nosilce dopolnilne dejavnosti se bo priznalo tudi za nazaj od 1. oktobra 2020. Do 30. junija 2021 podaljšujemo ukrep nadomestila izpada prihodkov izvajalca prevoza potnikov v železniškem prometu, za izvajalce potnikov z avtobusi in imetnikom licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, ki izvajajo občasni prevoz s kombiniranimi vozili. Prav tako podaljšujemo ukrep nadomestila izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov, in sicer do 24. junija 2021.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, kot izhaja iz povedanega, je predlog PKP8 vsebinsko in logično nadaljevanje in nadgradnja dosedanjih interventnih zakonov, s katerimi ta vladna ekipa že 10 mesecev zagotavlja pomoč prebivalstvu in gospodarstvu prek obvladovanja posledic epidemije z blažitvijo posledic epidemije in z ostalimi pomočmi najranljivejšim skupinam. Naslavljamo številna področja in ponovno dokazujemo, da lahko s skupnim delom in hitrim odzivanjem kljub izjemnim težavam in tudi včasih številnim preprekam zagotovimo tiste ukrepe, ki jih naši državljani, tudi najbolj ranljivi, in naša podjetja, zaposleni, najbolj potrebujejo.

Zahvaljujem se za pomoč pri pripravi predloga vsem vključenim ministrstvom, kolegom ministrom, predsedniku Vladi, svetovalni skupini dr. Mateja Lahovnika ter, spoštovani poslanke in poslanci, vsem vam, ki sodelujete pri pripravi in sprejemanju teh rešitev. Verjamem, da smo s tem predlogom zakona še enkrat naslovili ključno aktualno problematiko in pripravili ukrepe, ki bodo v veliko pomoč posameznikom, trgu dela, gospodarstvu pri premagovanju krize zaradi covida-19.

Prosim vas za podporo temu zakonu z namenom pomagati čim hitreje in čim bolj učinkovito in želim uspešno delo spoštovanemu zboru.