Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!

Pred dvema letoma je Ustavno sodišče odločilo o Zakonu o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor in ugotovilo bazično tri stvari; črtano je tri četrtine zakona, se pravi vsi členi, ki določajo volilne okraje; določilo je, da morajo biti trije pogoji izpolnjeni, če želimo, da so ti volilni okraji takšni, kot jih zahteva ustava; morajo biti približno številčno enako veliki;morajo biti geografsko zaokroženi in morajo imeti skupne zgodovinske in kulturne lastnosti.

Takoj ko je predsednik Pahor začel s posvetovanji o tem, kako uresničiti to odločbo Ustavnega sodišča, nam je bilo jasno, da bo preoblikovanje ali pa novo risanje volilnih okrajev izjemno težka naloga. To se je na koncu tudi izkazalo, ko je Ministrstvo za javno upravo pod prejšnjo vlado pripravilo nekaj osnutkov, kjer smo videli, da ob upoštevanju enega od teh kriterijev se hitro začnemo oddaljevati od ostalih kriterijev. Predvsem gre tukaj za vprašanje razmerja med številom prebivalcev in geografsko-kulturnimi lastnostmi.

S tega vidika smo v Levici ves čas vztrajali, da je potrebno narediti korak naprej oziroma korak vstran, če želite; korak stran od lastnih individualnih in strankarskih interesov v korist nekega občega dobra. To obče dobro bi bilo ukiniti volilne okraje, ohraniti volilne enote in dati volivcem odločujoč glas s preferenčnim glasom. Res je, bila sta dva takšna poskusa v Državnem zboru, oba nista bila uspešna. Razloge sem že povedal – ker so prevladali posamični interesi določenih odločevalcev, ki so ocenili, da je bolje, da se volilni okraji ohranijo v takšni obliki, kot so, zaradi tega ker je zelo verjetno ponovna izvolitev zagotovljena.

To, kar imamo danes na klopeh, pa ni uresničitev odločbe Ustavnega sodišča. Predlog, ki ga obravnavamo danes, je instrumentalizacija te odločbe Ustavnega sodišča. Kaj dela? Dela to, da navidezno odpravlja prevelika nesorazmerja med najmanjšim in največjim volilnim okrajem tako, da najmanjšega preprosto izbriše oziroma ga pripoji drugemu in velikega razdrobi. Ampak, kaj je konkreten učinek tega novega risanja? To, da si je predvsem stranka SDS. ne glede na to, kdo so ostali podpisniki pod tem zakonom, na tak način izrisala še nekaj dodatnih, politično ugodnih glede na pretekle rezultate volivcev, volilnih okrajev, ki jim bodo zelo verjetno na naslednjih volitvah – če bodo – prinesli več poslanskih sedežev. To je bottom line tega zakona. Zato tega zakona v Levici ne bomo podprli. Menimo, da gre za tipičen primer tako imenovanega gerrymanderinga, se pravi, izrisovanja volilnih okrajev za prirejanje oziroma za prikrajanje volilnih rezultatov volilni bazi in je s tega vidika zgrešen, če izvira dejansko iz tega, da želi odpraviti ustavnopravne pomisleke, ki jih je nanizalo Ustavno sodišče.

Mislim, da bi morali kljub vsemu narediti še kakšen napor v smeri tega, da se dejansko volilne okraje ukine. Ne nazadnje so ti bolj primerni za večinske volilne sisteme, v proporcionalnem volilnem sistemu je dovolj, da imamo 8, 11 enot, ali kolikor želite, in na podlagi tega se potem po proporcionalnem sistemu izvoli poslance. To bi moralo biti bistvo razprave. Še enkrat, zaključila pa se je v tem, kaj se bolj komu splača, in rezultat tega je to, kar imamo danes na mizi.