Predsednik, kolegice in kolegi, minister, spoštovani vsi!

V Poslanski skupini SMC smo še vedno prepričani, da bi ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu pripeljala do večjega oziroma do odločilnega vpliva volivcev na izbiro kandidatov, ki jih volijo, s tem da bi tudi v celoti zadostila odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2018. Ker pa takšen predlog že dvakrat ni dobil ustrezne dvotretjinske podpore, je bilo potrebno napore usmeriti v iskanje druge rešitve, za katero sicer ocenjujemo, da je manj optimalna od ukinitve volilnih okrajev in uvedbe preferenčnega glasu, a še vedno dovolj legitimna, da lahko danes o njej odločamo.

V SMC smo ves čas usklajevanj volilne zakonodaje pri predsedniku države zastopali stališče, da če v roku, ki ga je določilo Ustavno sodišče, omenjene spremembe ne bodo deležne zadostne podpore večine glasov vseh poslank in poslancev, bomo podprli tudi drugo možnost za izvršitev odločbe Ustavnega sodišča. Torej preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja. Tudi zato, ker je Ustavno sodišče protiustavnost volilne zakonodaje ugotovilo predvsem zaradi sprememb, ki so nastopile glede števila prebivalcev in glede več 10-letne organiziranosti lokalne samouprave.

Ustavno sodišče od zakonodajalca ni zahtevalo temeljitejših posegov v volilni sistem, kot je uvedba relativnega prednostnega glasu in odprava volilnih okrajev, temveč zgolj to, da je treba najpozneje v dveh letih od objave odločbe prilagoditi zakonsko ureditev in meje volilnih okrajev novonastalim demografskim razmeram in spremembam v teritorialni organizaciji lokalne samouprave. Še posebej zato, ker se je tako na številnih usklajevanjih pri predsedniku republike, na posvetih v Državnem zboru kot tudi po strokovnem posvetu pri predsedniku Državnega zbora izkazalo, da za odpravo volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu žal ni dovolj politične podpore. In to ne po naši krivdi, saj smo pri obeh omenjenih poskusih zagotovili našo podporo. Tako predsednik republike kot tudi predsednik Ustavnega sodišča sta večkrat opozorila, da gre za enega pomembnejših ustavno pravnih in političnih problemov, s katerim se soočamo, ter da je nezmožnost uresničitve odločbe v zadnjem zadanem časovnem roku – in s tem nezmožnost političnega dogovora in prevlada raznolikih interesov – zaskrbljujoča. Glede na navedena dejstva in iztek roka za izvršitev odločbe ni druge izbire, kot da tokrat poskusimo s predlogom za spremembo meja volilnih okrajev.

V SMC smo si vseskozi prizadevali za iskanje ustreznega političnega soglasja. Ministrstvo za javno upravo je že leta 2019 poleg predloga za ukinitev okrajev pripravilo tudi spremembe meja volilnih okrajev. Takrat smo razpolagali z dvema predlogoma ureditve meja volilnih okrajev, minister za javno upravo iz vrst SMC Boštjan Koritnik pa je na tej podlagi in na podlagi izhodišč iz posveta, ki so se ga na pobudo ministrstva in predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča udeležili ustavni pravniki, pripravil še tretjo različico. Mnenja stroke in političnih strank na omenjenem posvetu so bila različna, na koncu pa je prevladalo mnenje ustavnih pravnikov, da se pri predlogu za preoblikovanje okrajev ni treba osredotočiti le na število prebivalcev oziroma da je dopustna odstopanja teh do 15 odstotkov, kot je predlagal bivši minister Medved, ampak je treba pri oblikovanju meja volilnih okrajev upoštevati tudi druga merila, kot na primer geografsko zaokroženost in zgodovinske povezave. Zato je bil pripravljen predlog, ki je dopustil odstopanja v višini 25-ih odstotkov, v izjemnem primeru tudi več, torej tudi do 40.

V SMC se zavedamo, da ta predlog za volivce ne prinaša nič novega in da zaradi sprememb ne bodo imeli bistveno večjega vpliva na izvolitev poslancev. Zavedamo se tudi, da so nekateri pomisleki oziroma pripombe, da nekatera merila zrelativizirajo druga, da je bistveni poudarek na številu prebivalcev v okrajih, ki najbolj odstopajo, v ostalem delom zakona pa so indeksi odstopanja nesorazmerni, v velikem številu nespremenjenih vlivnih okrajev upravičeni.

Kljub temu smo se odločili za to, da predlog zakona večinsko podpremo. Kot smo že omenili, gre za minimalni možni politični kompromis, ki uživa zadostno podporo, da bo sprejet. Hvala lepa.