Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je dne 11. 2. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o določiti volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor in ga na koncu tudi sprejel. Največji del razprave je bil o tem, kolikšna so dopustna odstopanja, ki bi zadostila odločbi Ustavnega sodišča, in tudi precej je bilo polemike v zvezi s tujimi primeri. Tukaj je v resnici tudi treba vedeti, kako se te pojme obravnava. Namreč zakon, ki je pred nami, je odraz proporcionalnega volilnega sistem.

V proporcionalnem volilnem sistemu, kakršnega imamo zdaj po zadnji spremembi volilnega zakona, ki je nekdanji d'Hondt, ki je izhajal iz ostankov sprememb, se danes obravnava drugače. Kako v praksi to izgleda? Da se vsi glasovi za vsako listo ali pa, če želite, vsako politično stranko, seštejejo na ravni celotne države in se potem delijo s količniki – se pravi, ne procenti, ampak število glasov –, naredi se lestvica za vse stranke po velikostnem redu in pri številu 88, kolikor se jih v praksi res voli proporcionalno, se potegne črta in se pošteje, kolikokrat posamezna stranka znotraj tega nastopa. Se pravi, velikost glede na število prebivalcev oziroma volivcev v volilnem okraju na ta izračun v resnici sploh ne vpliva. To se pravi, načelo volilne pravice ali pa enakosti volilne pravice, ki je ustavna norma, sploh ne more biti prizadeta. Tisto, kar je v resnici v igri, je samo proporc, ki je potem rezultat naknadne delitve, ki najprej rotira za vsako stranko med volilnimi enotami, seveda po padajočem vrstnem redu, in potem tudi med volilnimi okraji, kjer je izvoljen tisti, ki doseže največji odstotek. Glede tega je to velika razlika kot tam, kjer so volilni okraji vezani na večinski volilni sistem. Tam gre pa za vprašanje enakosti volilne pravice. Tam je seveda to bistveno bolj pomembno zaradi tega, ker gre za vprašanje enakosti vpliva ali pa učinka glasu posameznika na izvolitev poslanca oziroma poslanke v parlament. Zaradi tega so v večinskem volilnem sistemu dopustna odstopanja mnogo manjša. So v nekaterih državah plus, minus 10 procentov, v nekaterih 12, v nekaterih 15 procentov. Pri proporcionalnem volilnem sistemu, kot rečeno, so zagotovo dopustna odstopanja lahko bistveno večja, še posebej pri sedanji ureditvi v Sloveniji, ker se opravi d'Hondtov izračun na koncu na ravni celotne države. In to na osnovi vseh glasov, ki jih je katerakoli lista prejela.

Glede tega, kot rečeno, je bilo še največ polemike. Edini pomislek, ki je bil izražen, je, da so nekatera odstopanja premalo obrazložena, premalo izražena. Pojasnila, ki so bila pa dana, so pa praktično enaka kot ta, ki sem jih povedal v uvodni predstavitvi in jih nima pač smisla ponavljati. Na koncu je bilo glasovanje in na glasovanju je bil predlog, kakršen je danes pred vami, potrjen z 10 glasovi za in 7 proti. S tem je bila obravnava predloga zakona na seji odbora tudi končana.