Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, spoštovani gospod Erjavec, kolegice in kolegi!

Danes namenoma, cenjene državljanke in cenjeni državljani, nagovor je namenjen vam; vam, ki zadnje mesece oziroma celo leto plačujete nesorazmerno visoke račune epidemije, seveda z dodatnimi obrestmi, ki jih na ta račun daje Vlada in tudi politika kot celota. In ne zamerite, poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, da v bistvu z moje strani sploh ne boste nagovorjeni. Dosti, še mnogo preveč je bilo tukaj v Državnem zboru podajanja besed, kdo je boljši, kdo je slabši, kdo ima boljše ideje, namesto da naredimo to, kar je morda najtežje, ampak edino prav: da s te govornice nagovorimo ljudi. Sedaj je za to prav, če ne že skrajni čas. Ja, prav ljudem, dragi moji, smo dolžni pojasniti, zakaj smo danes tu in kakšni so naši razlogi za to, da aktualne vlade ne podpiramo, ali pa za to, da je aktualna vlada naredila vse potrebno v spopadu z epidemijo. Prepričan sem, da odgovor na ti dve vprašanji v tem prostoru poznamo vsi, razlika med nami pa je to, da eni povemo na glas, kaj dejansko je narobe, črpamo to iz realnega življenja, drugi pa se slepite oziroma molčite. Karkoli bomo danes rekli, potrjevali ali prvo ali drugo tezo, torej ali je Vlada delala slabo ali dobro, bodo žal dejstva zunaj teh zidov ostala takšna, kot so. Življenje naših ljudi bo enako težko, posledice krize enako obremenjujoče, za našo razpravo pa bo verjetno ostal dolg magnetogram vsega izrečenega. Potem bo nekaj izjav v večernem poročilu in pa, seveda poudarjam za ljudi, grenak priokus nad politiko. Jaz si samo želim, da bo v magnetogramu čim manj laži, predvsem pa kakšnega sovražnega govora, da ga ne bo.

Ker ne glede na to, ali bo glasov za konstruktivno nezaupnico več ali manj kot 46, se bodo morali naši ljudje še naprej soočati s težkimi razmerami epidemije in to verjetno še dolgo potem, ko bo tega mandata konec, ko te vlade ali pa tudi naslednje vlade ne bo več. Zato, dragi moji državljani in državljanke, ne dovolite, da vam kdorkoli v tej dvorani še naprej trdi ali pa še bolj na nek način soli pamet, kdaj bo te epidemije konec. Na to vprašanje žal nima odgovorov nihče, tudi Vlada ne ali pa mi poslanci, žal, čeprav bi si želel, da bi vse te odgovore poznali. Vsi mi – govorim o vseh, ne samo o politikih – pa se lahko opiramo le na trende in vsakodnevne številke nanovo okuženih ter na signalne, ki prihajajo iz širšega mednarodnega okolja. Zato si ne dovolite niti tega, da vam katerikoli kot suho zlato prodaja videnje, kakšna prihodnost se nam zavoljo epidemije obeta. Številke kažejo jasno, lahko pa si vendarle nadejamo, da lepša kot kaže danes, da bo ta naša prihodnost bistveno boljša. Vemo in slutimo pa, da je ta prihodnost negotovo, pospremljena z velikim vprašanjem, kdaj bomo lahko na polno zaživeli in pričeli najprej sanirati škodo vseh odločitev, ki jih je ta vlada naredila, in potem postavljati trdnejše temelje naše družbe in države, ki bodo bolj trpežni na pretrese vseh vrst. Na politiki oziroma v največjem delu na odgovornosti vlade pa je, da te pretrese prestreže in jih skuša ublažiti. In poglavitni razlog, zakaj smo danes na razpravi o konstruktivni nezaupnico ali bolje rečeno na točki največjega nezaupanja v aktualno vlado, je sila preprost. Aktualna vlada je žal na nek način izgubila bitko z upravljanjem s to epidemijo; še več, zdi se, da je aktualna vlada to epidemijo uporabila za orodje za svoj obstanek. Kje tiče razlog, bo verjetno sama vlada vedela najbolje.

Spoštovani! Zato vložitev konstruktivne nezaupnice terja od nas, opozicije, jasno pojasnilo. Vsaj kar se Socialnih demokratov tiče, ne gre za politični manever, pa kakorkoli želite razlagati, za nagajanje aktualni vladi ali njenega rušenja v časih, ko se od politike pričakuje največjo mero odgovornosti. In da: prav zaradi največje mere politične odgovornosti, predvsem pa odgovornosti do vas, spoštovane državljanke in državljani, je nastala tudi ta nezaupnica, da ponudimo boljše odgovore in drugačno upravljanje države v teh težkih časih epidemije in v časih izjemnega, če ne največjega, nezaupanja ljudi v politiko sploh v naši zgodovini samostojne Slovenije. Ali je Vlada na strani ljudi? Ali Vlada dela za ljudi? Je Vlada pripomogla k reševanju posledic krize? Ta vprašanja so nas vodila k današnjemu dnevu. Žal odgovori za nas niso pritrdilni. Spisali so se v poglavje neštetih spodrsljajev, napak in tudi nekaterih nelogičnih potez, ki jih je aktualna vlada storila. Vem, pogosto se iz političnih sporočil nas, opozicije, sliši težko razumljive izjave o rušenju ustavne ureditve, o načenjanju demokratičnih vrednot, pa o grobih vladnih posegih v neodvisnost institucije, o njenem podrejanju avtonomnih sistemov, o spodrsljajih, o napakah predsednika Vlade in ministrov in ministric. Samokritično je biti zelo dober, v opoziciji ob tem morda ne znamo ali ne zmoremo predstaviti stvari takšne, kot so, realne in življenjske. Z zavedanjem, da naši državljani in naše državljanke ne berejo vsak dan ustave in zakonov, se ne poglabljajo v načela neodvisnosti in avtonomnosti institucij, niso poklicani za to, enostavno, da se poleg svojih problemov v tem letu ukvarjajo še s tem, kaj bi morala Vlada v danih razmerah početi, pa tega ne stori.

Državljanke in državljani, prosim, ne razumete me napak, da je misel, ki sem jo sedaj povedal, na nek način podcenjevalna, češ da ljudje ne razumejo. Gre za to, da vse te besede ne povedo, kaj se dejansko v tej naši državi dogaja. Vemo in čutimo pa vsi, da se dogajajo nesprejemljive stvari. Prišli smo tako daleč, da se z našo državo upravlja preko Twitterja. Tako rekoč postajamo na nek način Twitter država. Prišli smo še dlje, ko vladni predstavniki odločitve o zapiranju ljudi v občine, regije, pa v štirimesečnem šolanju na domu pospremijo z očitki, češ, saj se niste ljudje držali pravil, vas bomo še malo dodatno privili. Zaradi tega vsega žuganja, obtoževanja in besednega obračunavanja naših najvišjih predstavnikov vlade z ljudmi po twitterjih, po facebookih in drugih družbenih omrežjih, me vsak dan, priznam, malo strah, še večkrat pa sram. Sram, da je vsa politika zabredla tako globoko. Sram, da smo ob 30-letnici te naše lepe države prišli do točke, ko je diskreditacija posameznikov in skupin ljudi ter linčanje po družbenih omrežjih v bistvu postala neka stalnica. In to ni dobro za politiko. Vse drugo, vse pomembno pa je prepuščeno dnevni improvizaciji. Vladi in vladnim predstavnikom je dovoljeno vse in še več oziroma dovoljeno je le tisto, kar pač potrebujejo v danem trenutku – sestanki v gostilnah, meje in tako naprej, da ne bi našteval, ker bi bilo tega preveč. Državljani in državljanke pa napačno tolmačenje odlokov ali njihovo kršitev plačujejo s 400 evrov ali več kazni, ker so, žal, pojedli rogljiček na ulici, popili kavo med hojo v službo, šli čez občinsko mejo brez pisnega potrdila. Imamo stanje, dragi moji, ko otroci po več kot treh mesecih šolanja na domu odhajajo na ulice in Vladi v solzah sporočajo, da ne zdržijo več, da želijo v šole, pa so v vladnih očeh le orodje nerazumevajočih staršev; še več, so po njeni oceni del strategije političnega obračunavanja z njo. Gostinci, trgovci, kozmetičarji, frizerji, avtomehaniki, sploh celo malo gospodarstvo, pa dnevno s strahom pogleduje na Twitter račune vladnih predstavnikov in se sprašuje, ali bojo jutri lahko delali, na kakšen način bojo delali, pod katerimi pogoji bojo delali in kakšne so spet nove neumnosti, če jim lahko tako rečem.

Za to gre! Ne izumljajmo, spoštovani, tople vode. Vlada je s svojimi odločitvami žal ljudi pripeljala do roba vzdržljivosti. Takšna je realnost. Morda komu na trenutke uspešna v svojih ukrepih, v svoji bizarnosti, večini pa že davno več ne. To povem sam kot državljan in tudi v imenu moje stranke in mnogih znancev in naključnih sogovornikov. Pa verjemite mi, ker me poznate, marsikdo od teh je na tako imenovani desni strani. Marsikdo od teh je doslej volil katero od sedanjih koalicijskih strank in se enostavno sprašujejo, v imenu koga in s kakšno pravico Vlada vse to počne, kar počne. Zakaj imajo nekateri pravico praznih opravičil, drugi pa te možnosti enostavno nimajo in so kaznovani s položnicami? Naši ljudje, naši državljanke in državljani pa tudi sedaj, ko teče ta razprava, ko bo tekla ta razprava 10 ur, počnejo vse tisto, s čimer se rada pohvali Vlada in tudi vsa politika. Ja, v tem trenutku se požrtvovalni zdravstveni delavci še naprej borijo za življenja pacientov, zaposleni v domovih za starejše za dostojanstvo naših starostnikov, učiteljice in učitelji učijo, od danes naprej, otroke v osnovnih šolah.

Dragi moji, preveč je bilo besed. Spoštovani državljanke in državljani, tudi sam in tudi naša stranka bi raje videla in bi bila pomirjena, če bi vedeli, da imamo vlado, ki želi, ki hoče, ki zmore narediti vse potrebno, da se z epidemijo in njenimi posledicami čim prej opravi. Pa najsibo šlo za levo, naj gre za desno, sredinsko, zeleno, mavrično, kakršnokoli vlado, ker že davno ne gre več za to, vsaj v mojem primeru, kašna vlada je, ampak gre za to, gre v bistvu preprosto za naše ljudi. Vse ostalo so puhlice in ko puhlice ostanejo, ko nekatere puhlice odpadejo, ostanejo samo še dejstva, in dejstvo je, da je danes pred nami, poslankami in poslanci, preizkus, ali bomo tem dejstvom sledili ali pa se bomo pred temi dejstvi še naprej slepili.

Konstruktivna nezaupnica ima 12 glasov Poslanske skupine Socialnih demokratov.