Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, dragi poslanci!

Koalicija bo delovala za blaginjo Slovenije. To je bila prva obljuba aktualne vlade oziroma njenega predsednika. Da je bila jalova, je bilo jasno takrat in danes je to le še bolj očitno. Realnost je namreč prav nasprotna; Vlada deluje za lastno in blaginjo svojih. Branik vladavine prava in demokracije, kar je bila še ena obljuba, je žal postal bolj kot ne grobar obojega, po večini molčeč. Interes države, ki ga menda postavljate na prvo mesto, se je moral umakniti interesu peščice in ta peščica izbranih nam danes oporeka vložitev konstruktivne nezaupnice.

Pravite, da je država v izjemno težkih okoliščinah. Res je, ampak vi, spoštovana Vlada, vi ste jo v veliki meri pahnili v te težke okoliščine. Vi ste jih v veliki meri ustvarili. Opiti z dokaj uspešnim bojem zoper prvi val epidemije ste zanemarili priprave na povsem pričakovani drugi val, nato pa sprejemali pretežno neustrezne in represivne ukrepe in to danes plačujemo z več kot 3 tisoč 900 mrtvimi – da ne bo očitka, da ni številk. Nihče vam ni preprečeval, da bi domove za starejše in bolnišnice pripravili na epidemijo. Nihče vas ni oviral pri pravočasnem nakupu hitrih testov, niti vam vsiljeval teh slabih. Nihče vam tudi ni diktiral nedodelanih protikoronskih svežnjev ali vam vanje podtikal členov o represiji, privatizaciji zdravstva, nadzorov nad državljani. Sami ste izbrali to pot, pot enoumja. Nihče vam tudi ni zlonamerno spreminjal zakonov v invalidne, brisal nujnih rešitev, vam nagajal. Poznali ste predloge zainteresirane javnosti, imeli ste našo pomoč. Opozarjali smo na zgrešenosti, izpuščene skupine ljudi, na invalidne rešitve in slabosti. Predlagali smo popravke, a ste jih samopašno zavračali. Vso našo pomoč ste imeli. Pravzaprav ste imeli našo pomoč že, preden ste prevzeli vlado: skupna novinarska konferenca, sestanek odhajajočih in prihajajočih ministrov in ne nazadnje, tudi naši ukrepi, ki so se pokazali kot pravilni v danem trenutku – denimo, takojšnja prepoved obiskov v DSO-jih, prepoved prireditev, kontrole na mejah in še bi lahko naštevali, ne nazadnje tudi razglasitev epidemije. V zameno ste še tik pred zaprisego napovedali, da me boste ovadili, govorili, kako smo zanič, vaši portali pa so pisali, kako sva z Nino Pirnat zapeljala Slovenijo v propad. Nato se v DZ poslali famozno poročilo, kjer ste nas že obsodili, vnaprej, za vse hudo v Sloveniji, a čas je sodnik svoje vrste in danes vse tisto izpade bizarno, da ne uporabim drugega izraza.

Vsi smo vam dali mir, ko ste zasedali po kriznih štabih, a le do trenutka, ko smo ugotovili, kaj se greste. Nihče vam tudi ni vsiljeval odlokov in odredb: policijska ura, zaprtje v regije in občine. Izključno vi sami ste ustvarjali zmedo s povsem nepremišljenim ustavljanjem javnega življenja. Stroka je utihnila ter se umikala vladnemu govorcu in najglasnejšemu od ministrov. Kazni, grožnje, žuganje – pa uživajte, dokler lahko! Zapiranje otrok in odraslih, skomine po nadzoru, represija: ne smeš, prepovedano, kriv, globa. Vsi ti ukrepi so izključno vaša odločitev in so vaša odgovornost, zato jo prevzemite.

Ne morem in ne smem reči, da so vsi vaši ukrepi slabi, a žal ste še tisto dobro s svojo zmedeno in neprimerno komunikacijo podrli in razvrednotili. Da tega, kako državljanom nekaj predpišete in jih oglobite, sami pa počnete enako, niti ne omenjam. Kazni seveda ni, ker ste pač prvorazredni. Vprašajmo se, kaj je ta vlada dobrega naredila za obljubljeno blaginjo Slovenije in njenih ljudi. Oglašujete državni intervencionizem, a kriteriji so postavljeni tako, da je pomoč pogosto nedosegljiva, svoje poraze in vest, če jo še imate, blažite z oblikami enkratne pomoči različnim skupinam prebivalstva, a to so – in vi to veste – zgolj nekakšne odkupnine za vse zamujeno, zavoženo, nepreprečeno. Denar ni in ne more biti tolažba za posledice vladne poletne brezbrižnosti, za njene populizme in stihijo. Za to, da smo po številu umrlih v svetovnem vrhu, ni opravičila. Uničujoče delovanje opozicije je še ena v nizu opazk, ki smo jih lahko prebrali te dni. Glede na razmere bi si dovolil oceno, da je Vlada tista, ki deluje uničujoče. Poslušamo pozive, da moramo vso energijo usmeriti v prizadevanja za zajezitev epidemije – zakaj čakate in na kaj čakate?

Potem so tukaj obtožbe, da je v času epidemije neodgovorno rušiti vlado, češ da imamo zdravstveno, gospodarsko, psihološko krizo. Obratno je! Prav zaradi epidemije, ki je Vlada ne zna ali noče zajeziti, je konstruktivna nezaupnica odgovorno ravnanje in prav zaradi krize, ki jo Vlada razume kot alibi za lastno preživetje, je menjava nujna. Nedopustno in neopravičljivo bi bilo, če bi opozicija mirovala. Neodpustljivo bi bilo, če ne bi ukrepala. Enako kriva bi bila, če bi to politiko uničevanja države, demokracije, institucij in ne nazadnje prihodnosti dopuščala. Molk bi pomenil strinjanje. Če se nam slučajno porodi dvom, je dovolj, da smo pomislimo, kako bi bilo, če bi bila situacija obrnjena in bi bili vi v opoziciji. Interpelacij bi bilo že več, kot je ministrskih mest. Brez dvoma bi imeli na mizi tudi že ustavno obtožbo. O tem, da bi nam znova in znova sklicevali odbore, kjer bi šteli umrle in očitali prepozno ukrepanje, kar ste spomladi 2020 tudi počeli, sploh ni treba govoriti. Imeli bi pa tudi številne ovadbe, naslovov in člankov na vaših številnih portalih pa raje ne bom ugibal, ker gotovo ne bi bili preveč okusni. Ne nazadnje smo vas pa videli delovati v opoziciji tudi v preteklosti, samo človeški spomin ima pač lastnost, da je kratek, zato, draga Vlada, je vaše jokanje, kako je opozicija grda in nesramna, milo rečeno, groteskno. Raje boga zahvalite, da imate takšno opozicija, ki ima za razliko od vas še vedno pomisleke in zadržke! A ne glede na današnji izid se bo tudi to spremenilo.

Epidemija ni krinka za ekscese oblasti. Aktualna vlada jo sicer razume prav v tej luči pod plaščem izrednih razmer, ki se jih je najprej oklenila, nato pa polagoma ustvarjala, se loteva frontalnih obračunov z vsemi sistemi in podsistemi. Začetne menjave so se postopno sprevrgle v kadrovski brutalizem z enim samim ciljem, in ta je podreditev institucij in državnih družb. Tarča so bili in so še vedno vsi drugače misleči, discipliniranje je modus operandi. Zahteva se kimanje, uslužnost, slepo sledenje, enoumje. Tožilec je hkrati sodnik, oboje v eni in isti osebi. Na zatožni klopi se znajde vsak s pomislekom, kritiko, ločenim mnenjem, dvomom. V odgovor dobi zasmehovanje, blatenje, porogljivost ali pa izgubi funkcijo. Znanje ni prioriteta, morda zato, ker nevednost vodi k lojalnosti, ne mišljenje k podrejenosti. Agenda je očitna, namreč doseči erozijo demokracije in pravne države ter mrk medijske svobode. In ne nazadnje, kakšna je vlada, ki krivdo za svoje neobvladovanje epidemije, za svoj poraz pripisuje vsem, le sebi niti trohice. Kakšna je vlada, ki ne premore niti malo samokritike ali samorefleksije? Svet ni zarota, tudi Slovenija ne. Imeli ste vse možnosti. Imeli ste vlado s spodobno večino. Imate Državni svet na svoji strani. Imate predsednika republike na svoji strani. Imeli ste opozicijo, ki še zdaleč ni uporabila vseh orodij oziroma vsega, kar bi uporabili vi, če bi bili vlogi obrnjeni. Nobene zarote ni. Gre le za našo legitimno pravico, celo za dolžnost ustaviti uničevanje države. Ne nazadnje pa so tudi mediji, ki jih radi slikate kot satana, na začetku vašega vladanja zelo korektno povzemali vaše ukrepe. Do trenutka, ko so ugotovili, da je cesar nag in da pravzaprav po eni strani stihijsko bijete boj z virusom, po drugi strani pa se greste revolucijo za preobrazbo družbe. Čemu posvečate več pozornosti, je danes že slehernemu jasno. Že zadnja farsa z vpisi na univerze bi v normalni državi pomenila pogoj za odhod vlade.

Doslej nepojmljivo postaja nova normala, in to je narobe. Letvica dopustnega drsi navzdol že od nastopa mandata, zdaj že nižje od ničle. Ta država in njeni ljudje si zaslužijo več in bolje. Zaslužijo si spoštljivost, spoštovanje in občutek vrednosti, zaslužijo si dostojanstvo in optimizem, zaslužijo si ustavitev darvinizma v domovih za starejše, jasna pravila, spodbude namesto groženj. Zaslužijo si vlado, ki sama spoštuje tisto, kar nalaga ljudem; vlado brez mračnjaštva, koruptivnih praks, kršenja zakonov, ustrahovanja, natikanja nagobčnikov, teptanja nevladnih organizacij, prirejanja razpisov, pritiskov na medijsko neodvisnost.

Da bi vnovič sodelovale iste stranke, je očitek. Ja, drži. Skoraj iste. Vendar z izkušnjo, modrejše, predvsem pa s pristopom, drugačnim od vašega. Naj dodam še pogled na ocene, da bo neuspeh konstruktivne nezaupnice poraz. Ne drži! Poraz je že tu, vsak dan ga gledamo. Ta vlada je poraz. Za demokracijo, za otroke, dijake in študente. Za starostnike v domovih, za pravno državo, za policijo in neodvisne institucije, za ljudi, utrujene od pandemije in site groženj. Za socialni dialog. Država je v marsičem poražena. Da bi bil neuspeh poraz za opozicijo – nikakor! Poraz bi bil nemo gledati razgradnjo državo. Poraz bi bil ne ukrepati in sprenevedavo čakati na volitve. Poraz bi bil dopuščati vašo oblastniško aroganco. Poraz je, ker nekateri to dopuščajo.

Vsi imamo izbiro. Še vedno jo imamo. In v naši stranki bomo nezaupnico podprli. Hvala lepa.