Hvala lepa.
Spoštovane državljanke in državljani, predsednik Vlade, ministrski zbor, spoštovani predstavniki in predstavnice ljudstva, ki v tem hramu demokracije zastopate voljo vseh slovenskih državljank in državljanov, ki v njihovem imenu odločate ter predstavljate našo Slovenijo doma in v svetu. Dovolite mi, da vam povem, zakaj mislim, da mora konstruktivna nezaupnica uspeti.
Vlagatelji konstruktivne nezaupnice želimo oblikovati novo vlado, katere cilj je zaustavitev denormalizacije države. Vlagatelji ne zaupamo aktualni vladi, zato želimo ustaviti nespoštovanje temeljnih ustavnih načel, ustaviti potiskanje Slovenije v skupino držav, ki imajo težave s spoštovanjem vladavine prava, ter ustaviti neučinkovit spopad Vlade zoper pandemijo covid-19. V naši parlamentarni zgodovini je vlaganje konstruktivne nezaupnice zelo redko, je prej izjema kot pravilo. Konstruktivna nezaupnica je tokrat vložena zlasti zato, ker smo se znašli v prelomnem trenutku za prihodnost naše države. Državljani se soočamo z najnevarnejšo pandemijo v zadnjih stotih letih in hkrati s poskusi aktualne vlade, da uveljavi tako imenovano avtoritarno demokracijo. Danes, 15. februarja 2021, torej v letu, ko praznujemo 30 let naše države, se boste izvoljeni predstavniki ljudstva odločali med avtoritarno Slovenijo in normalno, ustavno, demokratično Slovenijo. Vaš glas bo povedal, ali ste za Slovenijo populizma, v kateri se zanemarja vladavina prava, zanemarja spoštovanje človekovih pravic in spoštovanje neodvisnih ustavnih institucij, zatira svoboda medijev in avtonomnost univerze ter ne spoštuje stroke in znanstvenih dognanj, ali pa se boste, spoštovani poslanke in poslanci, odločili za ustavno, demokratično Slovenijo, v kateri se spoštujejo splošno sprejete vrednote, ki so določene z našo ustavo.
Spoštovani predstavniki ljudstva, danes ne odločate o Karlu Viktorju Erjavcu. Danes odločate o tem, ali boste dopustili, da bo aktualna vlada še naprej slabila demokratične pridobitve, ki smo jih zgradili v zadnjih 30 letih. O tem boste danes glasovali v tem hramu demokracije, in to v imenu vseh tistih, ki so vam zaupali to pomembno poslanstvo odločanje o prihodnosti Slovenije. Državljani hočejo normalno Slovenijo, hočejo dobro vodeno in dobro upravljano Slovenijo. Zato se skupaj vprašajmo, ali je to, kar se danes dogaja v Sloveniji, normalno. Po 11 mesecih delovanja aktualne vlade, ki je bila na začetku celo večinska, jasno vidimo, da Vlada ne zasleduje glavnega cilja blagostanja državljanov niti ne uresničuje koalicijske pogodbe v dobro vseh državljanov, temveč je vse podrejeno spreminjanju države v avtoritarno demokracijo.
Kje se to danes najbolj vidi? Pri ukrepih v boju proti epidemiji covid-19, ki pogosto nimajo strokovne podlage, ampak so čisto politikantsko kalkuliranje. Z zapiranjem ljudi v občinske meje, policijsko uro in zaprtjem izobraževalnih ustanov, ki je najdaljše v Evropi, je Vlada namenoma posegla v pomembne neodtujljive pravice in svoboščine ljudi. Strokovnjaki glasno opozarjajo, da ti ukrepi nimajo pozitivnih učinkov. Seveda nimajo, saj aktualna vlada pod vodstvom SDS z njimi zasleduje nek drug, zanjo najpomembnejši programski cilj, to je vzpostavitev druge republike. Te teze si nisem izmislil jaz in ni samo moja ugotovitev, temveč tako ugotavlja tudi nekaj najbolj uglednih časopisov, kot sta The New York Times in Le Monde. Avtoritarna politika, ki jo izvaja predsednik Vlade, ne cilja na utrjevanje ustavnih neodvisnih institucij, tudi ne v krepitev svobode medijev ter učinkovito ukrepanje v pandemiji, temveč nasprotno, rahlja po ustavi neodvisne institucije, si podreja medije in sprejema take epidemiološke ukrepe, ki omogočajo uresničevanje ozkih ideoloških strankarskih ciljev. Vse to dogajanje nima samo političnih posledic, temveč tudi globoke pravne in družbene posledice. V državi zato vladata negotovost in strah. Državljani ne vedo, kakšne ukrepe lahko pričakujejo naslednji dan. Državljane je strah za njihove službe, za izobrazbo njihovih otrok. Ta vlada poglablja negotovost in strah pri državljanih tudi zato, ker glede pandemije covid-19 nima dobrih rešitev. Številne epidemiološke statistike potrjujejo, da smo med najslabšimi državami na svetu v boju proti pandemiji covid-19 kljub izjemni požrtvovalnosti zdravstvenega in drugega osebja, tudi kljub temu da imamo dokaj dobro razvit zdravstveni sistem v svetovnem merilu.
To stanje pa ne čudi, saj je vse pomembne odločitve sprejemal predsednik Vlade, pogosto mimo mnenj nekdanjega ministra za zdravje in mimo stroke. Vlada ni le neučinkovita, za povrh je še nedosledna pri izvajanju lastnih ukrepov, ko enkrat odpira določene dejavnosti in jih v nekaj dnevih zopet zapira in to brez analize in brez upoštevanja stroke. Še huje, celo lastni ministri jih ne spoštujejo – ne bom navajal primerov, ker so vam vsem zelo dobro znani. Ker je neučinkovita in nedosledna pri izvajanju ukrepov, uvaja cenzuro tudi za javno nastopanje nekaterih ministrov ter celo strokovnjakov, ki bi lahko ozaveščali javnost o epidemiji. Z vsem tem je temeljno omajala zaupanje ljudi, ki je nujno potrebno za zmago nad epidemijo.
Spoštovane poslanke in poslanci, v tej zvezi se moram dotakniti očitka aktualnega predsednika Vlade, da je naša vložitev konstruktivne nezaupnice v času najtežje krize zaradi pandemije covid-19 neodgovorno ravnanje in nagajanje s strani opozicije. Združena opozicija, povezana v koaliciji KUL, je ves čas v Državnem zboru konstruktivno podpirala vse smiselne rešitve in ukrepe za ublažitev pandemije. Ne nazadnje tudi ob prvem valu smo lahko videli, kako so preleteli v zmago nad pandemijo zavezniška letala. Večina zadev, povezanih z reševanjem pandemije, je opozicija tudi podprla, niso pa seveda bile podprte rešitve, ki so imeli nasprotni cilj – zgolj uresničitev nekaterih ozkih ideoloških ciljev stranke SDS. Javnost se naj spomni, da so prav v vsakemu od PKP paketov bili takšni potaknjenci. Skratka, v Državnem zboru ne opozicija in tudi ne koalicijski partnerji niso preprečevali Vladi, da bi normalno delala, kot to očita njen predsednik Vlade.
To lahko ponazorimo tudi z dejstvom, da do sredine letošnjega januarja, v času drugega vala, torej v času najhujše pandemije, ni bila vložena nobena interpelacija zoper ministrice in ministre, čeprav bi si jo marsikdo zaslužil glede na nekompetentno delo. Zato so trditve, da zaradi konstruktivne nezaupnice Vlada ni mogla uspešno delati, neresnične in zavajajoče. S konstruktivno nezaupnico želimo poslankam in poslancem v Državnem zboru dati priložnost, da izvolite vlado; vlado, ki bo zaustavila poseganje v neodvisne demokratične institucije; vlado, ki bo s svojim delovanjem krepila temeljna ustavna načela, neodvisnost ustavnih institucij, delitev vej oblasti, svobodo univerze in medijev; vlado, ki bo spoštovala stroko ne samo pri pandemiji, ampak tudi na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. Popolnoma jasno je, da tudi neupoštevanje in zanikanje stroke vodi v avtoritarnost, čemur smo s strani aktualne vlade priča praktično vsak dan.
Programska izhodišča nove vlade ne bodo temeljila na prilaščanju in ugrabitvi države in njenih institucij, na sovražnosti ali avtoritarnosti, ampak na gradnji medsebojnega zaupanja, vključevanju stroke, krepitvi javnih sistemov, povezovanju s civilno družbo, krepitvi odprte družbe in zlasti, da se da solidarno pomoč ljudem, ki pomoč resnično potrebujejo, ne pa po delitvi, kdo je naš in kdo ni naš. Za razliko od politike predsednika Vlade skupnih ciljev ne bomo uresničevali s kaznovalno politiko, ki določa absurdno visoke denarne kazni državljanom za kršenje neživljenjskih vladnih odlokov – spomnimo se primera burek. Politika nove vlade ne bo politika, v kateri predsednik Vlade skupaj z ministrom za notranje zadeve preko tvita naroča, koga mora policija obravnavati. Spomnimo se poziva, da bi bilo dobro, da bi policija obravnavala tukaj prisotnega Karla Erjavca zaradi izdaje tajnosti v zvezi z osnutkom poročila Računskega sodišča.
Politika nove vlade ne bo vzpostavljanje policijske države, v kateri bodo državljani selektivno obravnavani po načelu, ta je naš, ta pa ni. Politika nove vlade ne bo izključevalna in ne bo grozila z odpuščanjem strokovnjakov, ki nimajo enakega mnenja kot vlada. Aktualna vlada, žal, vse to počne. Naj omenim le nedavno zamenjavo državnega sekretarja na Ministrstvu za šolstvo in primer iz tega državnega zbora, ko je eden od poslancev SDS zahteval, da se svetovalko iz Zakonodajno-pravne službe odpusti, ker s svojim strokovnim pravnim mnenjem ni sledila vladajoči politiki. Politika nove vlade bo zlasti delala na krepitvi zaupanja vseh treh vej oblasti, na krepitvi zaupanja v stroko in krepitvi zaupanja v znanstveno dokazana dognanja. Žal celo v tem državnem zboru naletimo na bizarna stališča, da so klimatske spremembe prevara in ne znanstveno dejstvo. Zlasti pa bo politika nove vlade usmerjena v krepitev zaupanja državljanov in državljank. Cilj politike nove vlade je narediti Slovenijo zopet normalno državo.
Spoštovani! Kako se predsednik Vlade oklepa svojega položaja, kažejo tudi neresnice, ki jih izreka glede političnih kriz v času pandemije. Pravi, da nikjer na svetu v tem trenutku ni političnih in vladnih kriz, ker naj bi se opozicije po vsem svetu, zlasti v Evropi, odrekle povzročanju vladnih kriz v času pandemije. Resnica je seveda drugačna. Naj naštejem le novice meseca januarja: odstopili sta tako nizozemska kot italijanska vlada, vmes imamo že novo italijansko vlado, odstopil je estonski premier, poleg Nizozemske bodo volitve še v Bolgariji, včeraj so bile na Kosovu in tudi na Portugalskem. Podobne neresnice slišimo tudi glede delovanj in odločanj ustavnih sodišč v Evropi v času krize. Predsednik Vlade je zaradi začasnega zadržanja izvajanja Zakona o naložbah v Slovenski vojski pripravljen obtožiti celo Ustavno sodišče sokrivde za neuspeh pri spopadanju z epidemijo. Vsi ste lahko prebrali tvit z uradnim pečatom Vlade, kjer pravi, da Ustavno sodišče postaja nevarnost z vidika zmožnosti normalnega funkcioniranja države. Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje iz kvote SDS, podobno kot predsednik Vlade, prostodušno izjavi na nacionalni televiziji, da je Slovenija edina država, ki se mora glede epidemije zagovarjati pred Ustavnim sodiščem. Naj pojasnim samo s primerom Nemčije, kjer se je ustavno sodišče večkrat oglasilo glede ukrepov epidemije, pa visokim predstavnikom nemške vlade niti slučajno ne pride na misel, da bi oporekali nemškemu ustavnemu sodišču zaradi odločanja o zadevah, ki se nanašajo na njihove ukrepe v času pandemije. Po Nacionalnem preiskovalnem uradu, ki se je lotil preiskovanja nabav v spomladanskem času, gre za maske, respiratorje in podobno, po Statističnem uradu, ki ni sledil pričakovanjem Vlade, po Računskem sodišču, ki je izdelalo osnutek poročila o spomladanskih nabavah zaščitnih mask in druge medicinske opreme, je sedaj očitno Ustavno sodišče tista ustanova, ki jo je treba diskreditirati.
Spoštovani visoki zbor, predstavniki ljudstva! Boste res dopustili, da aktualna vlada zrahlja vse demokratične stebre? Boste res dovolili, da ta vlada do konca tega mandata dokonča svoj projekt vzpostavitve druge republike? Tega si večina naših državljank in državljanov ne želi, zato predlagam, da podprete konstruktivno nezaupnico. Naj ob tej priložnosti za vas in za vse naše državljanke in državljane ponovim temeljne vrednote, okoli katerih je s pobudo za Koalicijo ustavnega loka dr. Jožetu P. Damjanu, za kar sem mu s tega mesta posebej zahvaljujem, uspelo pridobiti zaveznike in številne družbe in tudi poenotiti stranke opozicije. Te vrednote so tudi temelj, zaradi katerih se je pridružila pobuda tudi stranka Desus.
Želim si, da te vrednote sprejmete kot mojo vnaprejšnjo zavezo, da jih bom upošteval že v procesu formiranja nove vlade in pozneje pri vsakodnevnem trdem delu in če mi danes naklonite vaše zaupanje, lahko povem naslednje. Prvič. Vlada se bo učinkovitejše, bolj konsistentno in strokovno podprto spopadla s pandemijo covid-19. Drugič. Nedotakljivost načela delitve oblasti med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo. Tretjič. Boj proti revščini in neenakosti in socialni izključenosti ter zagotovitev dostojne starosti. Četrtič. Zaveza h krepitvi neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje države, ter javnih medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe. Petič. Stabilna in redna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter predvidljivo podjetniško okolje s finančnimi spodbudami za ustvarjalne preboje. Šestič. Povrnitev veljave stroke v ključne državne ustanove ter obračun s korupcijo. Sedmič. Vlaganje v kvaliteto in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe. Osmič. Stabilno in povečano vlaganje v znanost in kulturo in zaustavitev nesmiselnih investicij v oboroževanje v času, ko so pomembne druge prioritete. Devetič. Sistemske rešitve za polno kompatibilnost Slovenije z zelenim dogovorom EU in digitalno preobrazbo. Desetič. Zniževanje emisij toplogrednih plinov, skladno s cilji Pariškega podnebnega sporazuma.
Spoštovane poslanke in poslanci! Ko sem pred dobrim letom dni povedal, da se umikam iz politike in javnega življenja, nisem pričakoval, da bom še kdaj govoril pred vami tukaj, v hramu demokracije, in to o tako pomembnih stvareh, ki se ta trenutek dogajajo v Sloveniji. Zato mi dovolite, da bom v svojem nastopu tudi malce oseben. Veliko ljudi me sprašuje, zakaj sem se sploh vrnil v politiko. Verjamem, da v enem delu tega parlamenta si tega niste želeli, vendar vrnil sem se z motivacijo, da s svojimi izkušnjami in znanjem prispevam po svojih najboljših močeh, da bi stranka Desus, ki letos praznuje 30 let, ostala tudi v prihodnje parlamentarna stranka. Ta odločitev se mi je zgodila sredi nepredvidljivih epidemioloških in političnih dogodkov, ki žal ne pretresajo samo Slovenijo, ampak cel svet. Naša specifika je žal ta, da je slabo upravljanje s pandemijo le najočitnejši izraz slabega in neučinkovitega dela aktualne vlade. Aktualna vlada vidi rešitev vseh problemov predvsem v odločanju predsednika Vlade, njegove odločitev pa so usmerjene v razgradnjo države in njenih podsistemov. Vse, kar je bilo zgrajenega zadnjih 30 let, je po mnenju te vlade zanič, naj bi šlo za ostanke in usedline prejšnje države oziroma globoke države. S to logiko aktualna vlada želi spremeniti našo Slovenijo v avtoritarno demokracijo, v kateri o vseh odloča ena oseba s pomočjo absolutne strankarske discipline in absolutne strankarske pripadnosti. Na volitvah leta 2018 so organi stranke Desusa sprejeli odločitev, da z vlado, v kateri je SDS, ne bomo sodelovali. Ta odločitev stranke Desus je bila sprejeta na podlagi naših izkušenj s sodelovanjem v dveh vladah s SDS. Vedno se je izkazalo in danes se to potrjuje v celoti, da za vlade, ki jih vodi Janez Janša, ni ključna koalicijska pogodba, temveč kako zadovoljiti koalicijske partnerje, da bodo tiho in zadovoljni ter hkrati mimo koalicijske pogodbe, mimo volje koalicijskih partnerjev uresničiti glavni cilj stranke SDS, to je projekt druge republike. Zato celo od koalicijskih partnerjev lahko slišite, da ni problem to, kar se piše v koalicijski pogodbi, ampak vse tisto, kar se dogaja mimo koalicijske pogodbe. V tem okviru bi rad omenil, zakaj sam nisem več želel sodelovati v vladah SDS, četudi mi je kot predsedniku stranke, če bi bili v koaliciji, bil ponujen položaj podpredsednika Vlade.
Naj najprej omenim zadevo Patria, ker mi stranka SDS ves čas podtika odgovornost za to zadevo. Res je, v dobri veri, da je vse v redu, sem podpisal to pogodbo. Kasneje sem v sodnem postopku iz raznih dokumentov in zaslišanj spoznal, da so se v ozadju te zadeve dogajale stvari, zaradi katerih danes ne bi nikakor podpisal te pogodbe. V postopku pred sodiščem sem pravnomočno dokazal svojo nedolžnost, tako na prvi kot na drugi stopnji. Kljub pravnomočni sodbi sodišča, da sem vestno opravljal svoje delo, še vedno poslušam očitke s strani SDS, da sem kriv zgolj zato, ker sem podpisal to pogodbo. Prepričan sem, da bom tudi danes poslušal te stvari.
Zanimivo pa je, da se ne problematizira na primer vloge predsednika Vlade za slab sporazum, podpisan v Mokricah, glede deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Še danes tečejo na Hrvaškem sodni postopki proti nekdanji Ljubljanski banki, hrvaškemu proračunu pa še vedno plačujemo visoke iztožene zneske. Je kdo prevzel odgovornost? Nihče. Vemo pa, da je bil smoter tega sporazuma, da bi Hrvaška ustavila vse tožbe na Hrvaškem in da bi prišlo do poravnave s Slovenijo.
Naj se dotaknem tudi arbitražne odločbe o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško. Vse od takrat, ko je bila sprejeta referendumska, ljudska odločitev, lahko vidimo, da SDS in tudi žal Nova Slovenija ves čas dosledno spodnašata to demokratično odločitev, češ da to ni prava rešitev, da tudi končna arbitražna odločba je slaba, ne ponuja tistih rešitev. Seveda, vam pa ni prav tudi, da smo uspeli rešiti to arbitražo kljub nedopustni komunikaciji arbitra in pooblaščenke. Vemo, da sem ves čas poslušal očitke, da naj bi sam spodbujal to komunikacijo, seveda pristojni organi v Državnem zboru niso tega ugotovili, ker to tudi ni bilo res, in mislim, da je arbiter pošteno povedal, na kakšen način je prišlo do te komunikacije. Zdaj, ko bi lahko dosegli uveljavitev arbitražne odločbe, vidimo, ste poslali ministra za zunanje zadeve na pogovor v Trst, kjer sta bila prisotna še hrvaški zunanji minister in italijanski zunanji minister, vendar videli smo, da je zgolj nemo statiral temu dogodku. Od takrat vidimo, da je hrvaški sabor že razglasil izključno ekonomsko cono na Jadranu in le upamo lahko, da ne bo rezultat vaše tihe diplomacije, ker to sem ves čas poslušal, da imam predolg jezik, še v času, ko sem bil zunanji minister, ko sem opozarjal na to, da lahko ostanemo brez dostopa do odprtega morja. Upam, da ne bo, da ne bo ta tiha diplomacija in njen rezultat zgolj to, da smo ostali tiho in brez dostopa do odprtega morja. Upam, da se to ne bo zgodilo.
Spoštovane poslanke in poslanci! Sprašujem se, kako bomo predsedovali Svetu Evropske unije čez nekaj mesecev. Ta zaskrbljenost ni samo moja, ampak žal je izkazana tudi v Bruslju. Zunanji minister mora pojasnjevati, da Slovenija pač ne sodi v skupino držav, ki imajo težave z vladavino prava. Upam, da se v tem državnem zboru zavedate, kakšne težave lahko to povzroča pri predsedovanju Evropske unije. Sprašujem se, kako bodo potekali dogovori v evropskem triu – gre za Nemčijo, Portugalsko in Slovenijo –, zlasti s Portugalsko, ki načrtuje serijo političnih in zakonodajnih korakov za spopad s sovražnim govorom ter tudi v zvezi s procesi radikalizacije preko socialnih omrežij. Portugalska vlada to vsebino neposredno povezuje z vprašanjem demokracije. Ali pa, kako naj se resno lotimo zelenega načrta in debate o prihodnosti Evrope, če ima predsednik Vlade med svojimi strankarskimi zaupniki zanikovalce podnebnih sprememb. V svetu je močno odmeval tvit, s katerim je aktualni predsednik Vlade novoizvoljenega predsednika ZDA označil za šibkega predsednika in s tem požel vsesplošno začudenje s povsem nediplomatsko in netaktno potezo. Samo vprašamo se lahko, koliko časa bo potrebnega za saniranje posledic tega nepremišljenega tvita. Verjetno navedeni tvit ne prispeva k povečanju ugleda Slovenije v mednarodnem prostoru. Lahko pa iz ameriške izkušnje vidimo, kaj nam lahko prinese politika stalnega prirejanja resnice, zaničevanja medijev, stalnega zatrjevanja o ukradenih volitvah. Vsi smo lahko spremljali, kaj se je zgodilo v hramu demokracije v Washingtonu.
Spoštovani poslanci in poslanke! Upam, da se zavedate, da politika te vlade vodi Slovenijo v družbo držav, s katerimi se nismo nikdar spogledovali in ki imajo drugačne vrednote. Zato si želim, da mi danes izrečete potrebno podporo in s tem omogočite, da oblikujem novo vlado, ki bo zaključila reden mandat in popeljala našo državo v normalnost. Kandidiram za mandatarja, ker verjamem, da lahko uspešno povežem Koalicijo ustavnega loka s svojim znanjem in izkušnjami ter da lahko hkrati povežemo vse družbene sile, ki zavračajo avtoritarne težnje vladanja v Sloveniji in ki bodo Slovenijo peljale naprej, ne pa v čase, za katere smo upali, da se ne bodo nikdar več vrnili.
Dovolite mi, da zdaj nekoliko bolj sistematično predstavim tiste programske prioritete, okrog katerih smo Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica, Stranka Alenke Bratušek in Desus dosegli dogovor in hkrati dali zavezo, da jih bomo skupaj uresničili. Naš program temelji na štirih stebrih. Vse štiri stebre moramo graditi enakopravno. Štirje stebri našega programa so torej: zdravje, solidarnost, okolje in razvoj.
Prvi steber – zdravje. Pri zdravju ne gre samo za zmago nad epidemijo in okrevanje po njej, ampak gre za finančno in organizacijsko stabilizacijo javnega zdravstvenega sistema. Res učinkovit odgovor na covid-19 krizo pomeni: prvič, povečanje kapacitet za nujne bolnike, tako po številu postelj in kadrov kot po tehnični opremljenosti, saj še vedno ne vemo, kaj lahko pričakujemo od tretjega vala; program za učinkovito skrajšanje zaostankov in čakalnih vrst in normalno delovanje vsega drugega javnega zdravstva in tretjič, ustreznejše nagrajevanje zdravstvenih delavcev, skladno z 11. točko 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor. Za vse tri prioritete bomo mobilizirali EU sredstva v okviru programa okrevanja in večletnega finančnega okvira, kar omogoča bistveno večjo ambicioznost. Poleg tega bomo finančno okrepili javni zdravstveni sistem, tako da bomo skupna sredstva za javno zdravstvo povečevali, in sicer za 3 odstotke BDP do leta 2025. Ukinili bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Drugi steber – solidarnost. Pri vprašanju solidarnosti gre za zagotovitev prihodnosti vsem generacijam. Tako lahko napovem Zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejetje Stanovanjskega zakona in ustanovitev stanovanjsko-oskrbnega infrastrukturnega sklada, brezplačne mestne prevoze za upokojence, demografski sklad za resnično financiranje pokojninske blagajne, ne pa za mešetarjenje z državnim premoženjem, podporo občinam pri gradnji vrtcev in šol za večjo vključenost otrok.
Tretji steber – okolje. Da bomo za zeleno in digitalno preobrazbo sposobni počrpati evropska sredstva, načrtujemo naslednje ukrepe: Zakon o podnebni politiki, ki bo uzakonil cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050 ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 50 odstotkov do leta 2030. S sprejemom zakonskih in podzakonskih aktov moramo implementirati ustavno odločbo o pravici do čiste pitne vode. Z dvigom standardov za sosežigalnice in prepovedjo frackinga bomo bolje varovali okolje in zdravje ljudi. Za boljšo mobilizacijo EU sredstev v okviru večletnega finančnega okvirja 2021–2027 in programov okrevanja 2020–2023 bomo bistveno bolje od aktualne vlade spoštovali prej naštete prioritete.
Četrti steber – razvoj. Naš alternativni program je razvojno naravnan. Proračunska sredstva za raziskave in razvoj bomo do leta 2025 postopno povečali za en odstotek BDP. Sprejeli bomo zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti in ustanovili tehnološko agencijo, poenostavili bomo poslovanje podjetij in zagotovili učinkovitejše delovanje birokracije. Povečali bomo sredstva za kulturo, do vsaj 2,5 procenta proračuna. Ne bomo zaničevali in žalili ustvarjalcev v kulturi, ampak spodbujali vrhunsko ustvarjalnost, skrbeli za samozaposlene in pospešili kulturne infrastrukturne projekte. Za vodenje ustanov bodo ponovno ključne strokovne kompetence in reference. Strokovnim komisijam za programske in projektne razpise bomo vrnili strokovno neodvisnost ter ponovno vzpostavili dialog s civilno družbo. In ne nazadnje, preoblikovali bomo strateške prioritete zunanje politike, da bo spet temeljila na multilateralnem sodelovanju in solidarnosti ter zavezništvi z ustanovnimi članicami Evropske unije, ki vztrajajo na vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic, medijski svobodi. Skrbeli bomo za interese državljanov Slovenije in slovenskih manjšin po celem svetu, kakor tudi dosledno spoštovali ustavno zagotovljene pravice narodnostnim manjšinam v Sloveniji.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, za te vrednote in za takšno vizijo vas prosim za vaše zaupanje. Ničesar ne bomo zmogli sami, če ne bomo pri tem odprti za najboljše okrog nas – v znanstvenih, v raziskovalnih krogih, v gospodarstvu, v javni upravi, v civilni družbi v domovini – in naših rojakov v tujini. Epidemija nas je boleče podučila, kako zelo smo odvisni od državljank in državljanov, ki skrbno in predano opravljajo svoje delo, ki pa je dostikrat spregledano ali celo, v zadnjem času, kritizirano. Epidemija nas je podučila, kako usodno je delovanje javnih sistemov, kakršna sta zdravstvo in šolstvo. Epidemija nas je podučila, kako zelo si naši mladi želijo medsebojnega druženja in stikov, znanja, izobrazbe in razvoja svojih talentov. Epidemija pa nas je podučila tudi, kako gre državi, če jo vodi vlada z odločitvami, ki so neprijazne za ljudi. Neprijazne vladne odločitve, nekatere niti niso bile razglašene v skladu z ustavo in zakonom, silijo ljudi v težke odločitve in stiske, ali naj se prilagajajo novi realnosti ali naj raje molčijo, naj vztrajajo ali naj obupajo.
Tej dilemi, s katero se žal dnevno soočajo naši državljani in državljanke, lahko, spoštovani poslanke in poslanci, naredite konec vi. Prepričan sem, da boste za tako odločitev nagrajeni v javnosti z veliko stopnjo odobravanja. Ta dilema je bila gotovo velikokrat tudi dilema partnerjev v koaliciji. Razumem zagato predsednika Stranke modernega centra ministra Zdravka Počivalška, ki je morda do nedavnega verjel, da lahko znotraj koalicije prepreči določena enostranska ravnanja predsednika Vlade, toda dogodki v zadnjih tednih dokazujejo, da predsednik Vlade s svojimi ravnanji postavlja Stranko modernega centra v popolnoma podrejen položaj. Naj vas spomnim le na nekaj primerov. Resorno poročilo Ministrstva za pravosodje o stanju pravosodja je bilo pred pošiljam v Bruslju brez vedenja ministrice za pravosodje dopolnjeno s strani zunanjega ministra, in sicer z oceno, da je stanje drugačno od tega, kar poroča pristojno pravosodno ministrstvo. Pristojni komisar Evropske komisije se je verjetno samo čudil tej nenavadnosti, saj zelo dobro pozna razmere v Sloveniji, ne nazadnje je bil belgijski komisar sedem oziroma še več let zunanji minister, bil je tudi večkrat v Sloveniji. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi s pismom predsednika Vlade naslovljenega Charlu Michelu in Ursuli von der Leyen o domnevno ukradenih parlamentarnih volitvah v Sloveniji, kar neposredno leti tudi na veliko zmago Stranke modernega centra leta 2014, takrat še pod imenom Stranka Mira Cerarja. Ko sta se glede STA kar dve komisarki, obe članice ALDE, obrnili na slovensko vlado, je predsednik Vlade retvital tvit Vaneta Gošnika, da ne gre za Evropsko komisijo, ampak le za dve ženski. In ne nazadnje je predsednik Vlade odnos do svoje koalicijske partnerice Stranke modernega centra ponazoril tudi z nedavnim ultimatom ministrici za šolstvo za takojšnjo zamenjavo državnega sekretarja zaradi njegove neposlušnosti. Vsi ti primeri mi žal potrjujejo, ko pravim, da predsednika Vlade ne bo nihče ustavil pri njegovi enostranski politiki in tega tudi ne bo mogla Stranka modernega centra, zato tudi stranka Desus ne želi sodelovati v taki koaliciji.
Spoštovane poslanke in poslanci, ničesar ne boste izgubili, če mi boste zaupali vaš glas, veliko bo pa pridobila Slovenija. Obljubljam vam, da bo nova vlada zaključila reden mandat in da bomo Slovenijo skupaj popeljali na normalno pot. Prepričan sem, da od vas to pričakujejo ne samo tisti državljani, ki so vam zaupali glas, temveč tudi vsi državljani, ki na zadnjih parlamentarnih volitvah niso sodelovali, ker niso pričakovali, kako lahko politika vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Prav vsem vam, spoštovanim državljankam in državljanom bi rad na koncu rekel: zagotavljam vam, da bom vodil drugačno politiko od aktualnega predsednika vlade. Naša politika bo odprta in vključujoča. Pripravljen sem dati na razpolago vse svoje znanje, izkušnje in energijo za vašo blaginjo. Prav nobenih političnih kalkulacij nimam, le jasno sliko in iskreno željo, da skupaj ustavimo to napačno politiko, ki jo je ubrala aktualna vlada.
Še enkrat, danes se ne odločate o tem, ali bo Karl Viktor Erjavec mandatar ali bo on oblikoval vlado; danes se odločamo o tem, kakšno državo si želimo in večina državljank in državljanov si želi drugačno državo. Hvala za vašo pozornost in podporo.