Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!

Uvodoma lahko izpostavimo, da je Evropska unija ena izmed najbolj prizadetih območij na svetu zaradi pandemije covida-19. Največje posledice covida-19 občuti gospodarstvo Evropske unije. Gospodarstvo Evropske unije je zaradi virusa covid-19 med najbolj prizadetimi na svetu. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da gre pri Skladu za okrevanje in odpornost za enega izmed najpomembnejših dokumentov in dogovorov v zgodovini Evropske unije. Sklad za okrevanje in odpornost bo omogočil, da Evropska unija ohrani delujoče gospodarstvo in zaščiti delovna mesta, da se gospodarstvu Evropske unije povrne moč, ki jo je gospodarstvo Evropske unije nekoč imelo. Ob tem bi izpostavil, da je trenutna tržna kapitalizacija podjetja Lufthansa malo več kot 5 milijard evrov, da pa je tržna kapitalizacija digitalnega kitajskega podjetja Zoom v danem trenutku več kot 120 milijard evrov. Slovenija bo lahko za izvedbo naložb v okviru Načrta za okrevanje in odpornost do konca leta 2026 izkoristila do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. V prihodnjih mesecih se bo Evropska komisija, ki s sredstvi Sklada za okrevanje in odpornost upravlja centralizirano, opredelila do reform in naložb v načrte za okrevanje in odpornost ter potrdila naložbe do vrednosti razpoložljivih sredstev. Rok za oddajo Načrta za odpornost in okrevanje je konec aprila.

Skladno z usmeritvijo Evropske komisije morajo načrti za odpornost in okrevanje podpirati dolgoročne reforme, naložbe, zlasti v zelene in digitalne tehnologije, s trajnim učinkom na produktivnosti in odpornosti gospodarstva. Predvidene naložbe morajo zagotavljati odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, blažiti socialno-ekonomske posledice epidemije covida-19 in podpirati strateška vlaganja za zeleni in digitalni prehod. V Načrt za odpornost in okrevanje bodo vključeni ključni strateški državni projekti, medtem ko bodo ostali projekti lokalnih skupnosti, podjetij in drugih upravičencev po večini izbrani na javnih razpisih oziroma preko drugih ukrepov. Skladno s predlogom Uredbe o vzpostaviti mehanizma za okrevanje in odpornost bo treba Evropski komisiji letno poročati o napredku pri izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost, spremljati izvajanje po ciljih in mejnikih ter Evropski komisiji pošiljati zahtevo za plačilo ali tranše v primeru posojil. Evropska komisija bo sredstva za posamezne ukrepe in projekte sprostila, ko bodo doseženi zastavljeni mejniki.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da bo Vlada Republike Slovenije naredila vse, da bo sredstva, ki jih ima na razpolago, izkoristila čim bolj učinkovito in bodo investicije imele čim večji multiplikativni učinek na proračun Republike Slovenije. V osnutku Načrta za okrevanje in odpornost je razvidno, da bo Slovenija spodbujala naložbe za digitalno preobrazbo gospodarstva in družb. Prioritete Slovenije so digitalizacija, okoljevarstveni ukrepi, krepitev produktivnosti, izboljšanje trga dela ter izboljšanje izobraževalnega, zdravstvenega in socialnega sistema. Osnutek Načrta za okrevanje in odpornost temelji na medsebojno povezanih reformah izobraževanja, trga dela, debirokratizacije, zdravstva, pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, saj bodo le tako povezani in soodvisni projekti Načrta za okrevanje in odpornost prinesli želene učinke. Pet prednostnih področij, ki si jih je Slovenija zastavila, je: zelena Slovenija, digitalna Slovenija, podjetna in inovativna Slovenija, odgovorna Slovenija in pametna Slovenija. Očitki opozicije glede Načrta za okrevanje in odpornost so po našem mnenju večinoma manipulacije in zavajanja. Tako lahko ocenimo kot za neresnično trditev, da je bil osnutek Načrta za okrevanje in odpornost dvakrat zavrnjen s strani Evropske komisije. To je večkrat poudaril minister Černač, vendar mediji o tem sploh ne poročajo. Prav tako je treba poudariti, da neprestano poteka dialog in aktivno usklajevanje med Vlado in Evropsko komisijo na tehnični ravni, saj je priprava Načrta za okrevanje in odpornost administrativno in tehnično zelo zahtevna.

Prav tako zavračamo, da vlada ni omogočila ustrezne javne razprave o Načrtu za okrevanje in odpornost ter predstavila natančnega časovnega poteka priprav osnutka Načrta za okrevanje in odpornost, v katerem so bili zajeti vsi datumi pogovorov s predstavniki lokalnih skupnosti, Ekonomsko-socialnega sveta, gospodarstva, nevladnih organizacij ter drugih zainteresiranih deležnikov. Ob tem je treba poudariti, da je bilo v postopek priprave osnutka Načrta za okrevanje in odpornost vključeno več kot 2 tisoč deležnikov, katerim so bila predstavljena izhodišča za pripravo Načrta za okrevanje in odpornost. Ob tem je treba tudi poudariti, da je Odbor za zadeve Evropske unije pred enim mesecem osnutek načrta obravnaval. Na odboru se je razvila konstruktivna razprava, v kateri so bila vključena mnenja različnih deležnikov. Treba je tudi poudariti, da praksa večin nacionalnih parlamentov držav članic Evropske unije sam parlament v pripravo Načrta za okrevanje in odpornost ne vključujejo. Ob tem bi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke radi poudarili, da je Slovenija med prvimi članicami, ki so ratificirale sklepe o lastnih virih – zakonodajo, ki omogoča zadolževanje na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja. Doslej je to opravilo le šest držav članic Evropske unije. Poleg Slovenije so to še Ciper, Hrvaška, Portugalska, Francija in Bolgarija. Ratifikacija te zakonodaje je nujna zato, da se bo komisija lahko zadolžila in da bodo države lahko dobile denar. V portugalskem času predsedovanja sicer še vedno upajo, da bo ratifikacijski proces končan do konca meseca aprila.

Ob zaključku stališča Poslanske skupine SDS bi radi poudarili naslednje. Slovenija se je zares dobro izpogajala, da je na voljo več sredstev, kot jih je bilo v preteklih letih. V Poslanski skupini SDS verjamemo, da bo aktualna vlada, aktualna koalicija uspešna tudi v njihovem koriščenju. Do leta 2026 je sicer kratko obdobje, izziv bo pripraviti načrt, ki bo dovolj ambiciozen, a hkrati izvedljiv. Snovalci načrta morajo razmišljati tudi, kako v načrt vpeljati strukturne reforme, da bo Slovenija v svojem načrtu predlagala take projekte in ukrepe, ki bodo pomagali obnovi gospodarstva po krizi, kot tudi strukturne reforme, ki bodo namenjene reševanju razvojnega zaostanka. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke posebej opozarjamo in upamo, da ne bo prihajalo do dodatnih administrativnih ovir, ki bi otežile, morda celo ogrozile črpanje sredstev, ki so za obnovo in razvoj pomembne. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da bodo pripravljavci Načrta za okrevanje in odpornost zadostili administrativno-tehničnim zahtevam Evropske komisije ter da bo Načrt za okrevanje in odpornost pravočasno pripravljen. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo Evropski komisiji, da si vzame dovolj časa, da načrte pregleda, po potrebi uskladi, popravi za državami članicami. In v Slovenski demokratski stranki tudi predlagamo Evropski komisiji, da o načrtih za obnovo in razvoj posameznih članic Evropske unije odloča v paketu in ne posamezno.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo, da se naj proces priprave Načrta za okrevanje in odpornost uspešno pripelje do konca z odgovornim ravnanjem vseh vpletenih, upoštevajoč maksimo, da se nikogar ne pusti ob strani in da noben del Slovenije ne bo pozabljen.