Predsednik, hvala za besedo. Vsem skupaj prav lep pozdrav!

Po uspešnem spopadanju z epidemijo koronavirusa bomo morali marsikatero zgodbo začeti graditi znova. Na srečo smo del velike, večje konstrukcije, ki se imenuje Evropska unija. Le-ta nam daje ustrezne smernice, s katerimi se lahko v povezavi z drugimi članicami pomagamo pri uspešni obnovi. Če nas je kaj ta epidemija naučila, je to, da smo marsikaj doslej jemali samoumevno – relativno stabilnost gospodarstva, mir, zdravje, zdravstveno oskrbo, šolanje in seveda nemotene stike ter družabno življenje. Zaradi preprečitve širjenja okužb je naša država tako kot večina drugih sprejela določene omejitve. Niso bili vsi ukrepi dobri, vendar je za spopadanje z neznanim večkrat bolje narediti korak dalje kot obžalovati posledice. Enako velja tudi za načrt okrevanja po epidemiji. V obravnavanem besedilu lahko preberemo, da je eno izmed največjih in najbolj šibkih jabolk spora ravno dejstvo, da aktualna vlada ni že od začetka priprave javno razkrila osnutka načrta, vendar moramo priznati, da se osnutki večine načrtov pripravlja najprej v zaprtem krogu; šele nato se povabi druge, ki nudijo tako poznan svež pogled. Ne dvomimo, da bo Vlada Republike Slovenije v svoj končni načrt vključila marsikateri predlog, ki smo ga lahko prebrali v obravnavanem besedilu. Ni prav, da zavrneš vse, kar je od drugega, in imenuješ svoje za edino in nezmotljivo zadevo. Končni načrt bi moral biti sinteza vseh predlogov, saj bo konec koncev njegovo uresničevanje padlo tudi na ramena naslednje vlade, v katerikoli obliki ta že bo.

Ob branju predloga priporočila v zvezi s pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost smo v Poslanski skupini Desus še posebej veliko pozornost namenili drugemu stebru – solidarnosti. Opozorili smo, da so poleg določenih populističnih predlogov notri tudi določeni primeri, ki jih nekako ne moremo šteti med solidarnostne. Tu moram navesti odpravo zaostanka usklajevanja pokojnin v višini 3,6 % v letu 2021. Naj na tem mestu povem vsem skupaj še enkrat, da pokojnina ni solidarnost, ampak je to denar upokojencev, zaslužen s trdim delom. Zato se nam v Poslanski skupini Desus ne zdi primerna navedba, da bi bila ta uskladitev solidarnost. To je odprava krivic, ki so še ostale zaradi neusklajevanja iz preteklih let. V Poslanski skupini Desus smo že v preteklosti delali na popolni odpravi teh krivic, a smo s strani tedanje koalicije prejeli izredno negativen odnos, najprej pogojevanje, nato pa še predlog nominalne uskladitve, ki je bil zavrnjen praktično s strani vseh deležnikov. Na koncu je bila izredna uskladitev v višini 2 % brez pogojev gospodarske rasti predlagana in uresničena zahvaljujoč naši poslanski skupini.

V poslanski skupini bomo še naprej delali na tem, da se preostali zaostanek v višini 3,6 % odpravi v čim krajšem času in brez pogojevanj. Tudi vdovske in kmečke pokojnine nikakor niso solidarnost in jih moramo urediti čim prej, ne glede na to, ali bodo v Načrtu za okrevanje in odpornost, ali pa jih uredimo na drug način. Na tem mestu pa velja izpostaviti še predlog brezplačnega mestnega prevoza upokojencev. V Poslanski skupini Desus nas vedno zmoti prepričanje, da so upokojenci doma samo v mestu. Ne, niso samo v mestu, so tudi na vaseh. Prav bi bilo, da se uredi brezplačne prevoze za upokojence povsod, kjer to omogoča infrastruktura. Tudi o dolgotrajni oskrbi je bilo v obeh besedilih izrečenega veliko. Glede na negativen demografski trend je treba čim prej narediti tektonski premik. Dolgotrajna oskrba in njeno financiranje je kislo jabolko zadnjih nekaj vlad in v Poslanski skupini Desus nas veseli, da je svoje mesto našla v obeh besedilih načrtov.

Ob zaključku bi želel izraziti upanje, da bo današnja razprava konstruktivna. Danes nismo tu zato, da bi se s populističnimi predlogi in žaljenjem kolegov poslancev, drugače mislečih dvigovali na javnomnenjskih raziskavah. Zato apeliram na vse, da ohranimo nivo kulturnega dialoga. Verjamemo, da bo v soočenju naših mnenj tudi precej odličnih predlogov, ki bodo svoj prostor našli v končnem besedilu. Hvala.